Točka 3: KUNŠPERK

Dobrodošli v Kunšperk! Vzemite si trenutek in si predstavljajte, da se naenkrat pred vami pojavi poseben časovni stroj, ki vabi na popotovanje. A časovni stroj kar ne ve, kam bi vas zapeljal, ker ima kraj, kjer ta trenutek stojite, tako bogato zgodovino! Morda bi vas popeljal daleč, daleč nazaj, v predkrščanski čas, čas dobrodušnih velikanov Ajdov? Legende namreč pravijo, da so se prijazni Ajdi, kot vi danes, sprehajali ob Sotli in podajajoč si kladivo iz hriba na hrib gradili mogočna, nasproti stoječa si gradova: grad Kunšperk in Cesargrad.

No, o Ajdih resda govorijo le legende, pisni viri pa že v letu 1201 potrjujejo, da je bil Kunšperk, ki danes leži vtisnjen v senčno pobočje, že vsaj od srednjega veka središče zelo pomembnega dogajanja. Sejemska vas pa ni ostala le preprosta vas. Pomembna za enega najstarejših slovenskih gradov je že leta 1405 pridobila posebne pravice in nov naziv – trg. Imeli so mitnico za pobiranje dajatev ob prehodu meje, svoje pokopališče, obrambni stolp in celo cerkev Svetega Jakoba.

Časovni stroj bi vas nedvomno popeljal tudi v leta 1167–1178, ko je na mestu še starejšega gradu že zrasel novi grad Kunšperk z velikim stražnim stolpom in lepo kapelo. Z njega so kunšperški vitezi, ki so imeli v lasti tudi gradova Stopnik in Velenje, varovali ogrsko mejo, ki je tekla ob Sotli. Leta 1395 so grad prevzeli Celjski grofje, nato Tattenbachi, ki so upravljali tudi z gradom Bizeljsko, od leta 1858 pa si je do konca druge svetovne vojne grad lastila rodbina Windischgaetz.

Pripovedovanja govorijo tudi o pogumnem vitezu Kunu, pa tudi o tem, da naj bi bila kunšperški grad in grad, ki je danes na hrvaški strani meje, Cesargrad, nekoč povezana z visečim mostom, po katerem se je sprehajala grajska gospoščina. A še ena skrivnost ostaja neraziskana: iz gradu Kunšperk naj bi pod zemljo vodil prav poseben rov, poln zlatnikov, do katerih že dolga stoletja prav nihče ne more.

Če bi vas časovni stroj slučajno v letu 1573 izpustil sredi vasi, bi hitro iskali skrivališče v gozdu. Na Kunšperškem polju se je namreč odvijal eden največjih kmečkih uporov pri nas in polja ter reka so bila prepojena tudi s krvjo kmetov. Ti so se pod vodstvom Ilije Gregorića in Matije Gubca v znanem hrvaško-slovenskem uporu v teh krajih borili s štajerskim in kunšperškim plemstvom.

In kako je živel tukajšnji kmet? Za ta delček zgodovine pa vam ni potrebno imeti časovnega stroja, saj lahko takoj obiščete Kravaričevo domačijo in spoznate tipično, s slamo krito stanovanjsko hišo iz 19.stoletja. Črna kuhinja, svinjak, kašča, klet ... kmet se je moral znajti in uporabiti prav vse tukajšnje danosti, da je preživel tudi v najbolj trdih časih. In tukajšnji prebivalci so bili od nekdaj izredno modri in preudarni: hiše so gradili v breg, za zaščito in zato, da je dobra, obdelovalna zemlja ostala za pridelavo hrane.

 

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007−2013 za obdobje 2012-2014, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.