Točka 5: SOTESKA ZELENJAK

Reka Sotla je že sama po sebi zanimiva za opazovanje, saj pogosto menja svoj značaj in preseneča z živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jim nudi dom, a skozi dolga stoletja ji je uspelo ustvariti tudi nenavadna naravna območja. Območja, kjer naš glas od začudenosti nehote potihne in oči budno opazujejo okolico.

Soteska Zelenjak je prav takšno območje – območje zelenega, območje tišine, a tudi večstoletno območje meje. Izrazito ozka soteska, ki jo je v kamnine neizprosno vrezala reka Sotla, je namreč najožji tukajšnji del med sosednjima državama in tako kot danes deli državi Slovenijo in Hrvaško, je nekdaj delila že Avstrijsko Štajersko in Ogrsko Hrvaško. A meje so pravzaprav le v glavah ljudi, ne v volji narave, in četudi je zaradi državnih meja v tem prelepem koščku naše poti morda nekoč vladal tudi nemir, je danes ta ozek, težje dostopen svet, pravcato zatočišče miru.

Strma pobočja, gozdovi, skalni osamelci, kraški pojavi izkazujejo izjemno dobrodošlico živalim, kot so gamsi, netopirji, sove, žolne, najrazličnejši metulji, hrošči, bobri, ujede, vidre ... Sprehajalci, ki v sotesko radi zaidejo tudi v času okusnega čemaža, pa opazijo bujno rastlinje: elegantne visoke praproti, zdravilni gozdni repinec, slovenske majhne orhideje, ki jim pravimo gozdne kukavičevke, v skalnih razpokah rastoče kamnokreče ter netreskovce in mnogo drugega rastlinja.

Soteska Zelenjak je bila razglašena za naravni spomenik in je zaradi svoje kamnite sestave, vodnatih posebnosti, dragocenih bivališč za tukajšnja bitja že zavarovana kot naravna vrednota državnega pomena. Očarala vas bo, verjemite!

 

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007−2013 za obdobje 2012-2014, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.