Točka 7: DREVORED KLESTJE

Gotovo ste opazili, da vas na celotni poti med vasmi spremljajo najrazličnejša visoka in nizka drevesa ter vaš pogled vabijo k svojim deblom in bujnim krošnjam. Drevesa veljajo za simbol naravnega in nadnaravnega, v slovenskih ljudskih pripovedih so celo čutila, govorila in predstavljala povezavo z onostranstvom.

Na podeželju so bila vedno v samem središču srečevanja in pristnega druženja, pod njimi so se odvili vsi najpomembnejši dogodki v vasi, kot na primer razna slavja ob porokah, praznikih, zmagah v vojnah. Pod njimi, sploh lipami, so se sprejemale tudi odločitve o usodi krajev in lokalnih skupnosti. Krajinsko oblikovanje pa je privedlo do drevoredov. Linija dreves pred vami, 55 jih je, opozarja na tesno povezavo, ki jo imamo ljudje z drevesi še danes.

Tudi to je naša kulturna dediščina in zato je Občina Bistrica ob Sotli zasadila drevesne vrste, ki jim je to kozjansko-obsoteljsko okolje ugodno za rast, in domače češnje, divje češnje, prave kostanje, lipe, navadne gabre, že manj znane, a včasih zelo razširjene skorše in divje hruške. Drevesa drevoreda Klestje bodo počasi rasla in skozi leta nudila bivanjski prostor živalim, s svojo medonosnostjo privabljala pridne čebele, hvaležnim sprehajalcem pa postregla s senco in sočnimi sadeži.

 

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007−2013 za obdobje 2012-2014, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«.