Neznane in skrivnostne so podzemeljske poti vodnih kapljic, preden pridejo na dan kot izvir Trebčice. Zbirajo se v velikem poroznem pokrovu litotamnijskega apnenca, ki gradi Križan Vrh in Dekmanco, stik z neprepustno podlago peščenega laporja pa jim onemogoča nadaljevanje poti v notranjost zemlje. Stalni izvir je skozi tisočletja izdolbel kratko sotesko, nad katero se dviguje okoli 30m visoka, bleščeča bela stena litotamnijskega apnenca. Veter, voda, sonce in zmrzal ne dopuščajo, da bi se stena odela v zelenje, pač pa jo intenzivno drobijo v grušč, ki zasipa pobočje in okolico izvira.
Najbolj pisanih barv je soteska in ravnica pred njo spomladi, ko zacvetijo zvončki, pasje čebulice, vraničniki in pljučniki. V poletnem času je blagodejna in osvežujoča vlaga ujeta v na gosto vznikle in razbohotene liste repuha ter do tal segajoče veje starih vrb. Cvetenje ob izviru zaključujejo jesenski podleski, ki z nežnimi pastelnimi barvami cvetov pripravljajo naravo na zimski počitek.
V gosti podrasti in zavetju kamnitega nasipa si najdejo svoj življenjski prostor belouške, kobranke in krastače, živali, ki jih je v drugih okoljih zaradi človekovega vpliva čedalje manj.
Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli, marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst
