Elektronska pošta Na prvo stran Dodaj med priljubljene
 
Predstavitev
Župan
Občinski svet
NADZORNI ODBOR
Delovna telesa
Občinski akti
Občinska uprava
Financiranje
Razpisi
Obrazci
Turizem
Društva
Fotogalerije
Novice
Povezave
Lokalne volitve 2010
Lokalne volitve 2014
Koledar dogodkov
Katalog javnih informacij
PROJEKT SEMENA PRIHODNOSTI
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
  Občina Bistrica ob Sotli
Bistrica ob Sotli 17
3256 Bistrica ob Sotli

T: 03/800-15-00
F: 03/800-15-15

E: obcina@bistricaobsotli.si

TRR: 01349 – 0100004241
        (Banka Slovenije)
 
 
BISTRICA OB SOTLI SKOZI ČAS
 

Bistrica ob Sotli je naselje ob robu obširne ravnice ob Sotli in leži ob cesti, ki se tu začne vzpenjati proti prevalu pod Sv. Gorami in Kunšpersko goro in se nato prične spuščati proti Bizeljskemu.
Nad ravnico se dviguje terciarno gričevje z ilovnatimi, deloma lapornimi tlemi. Prisotni so tudi pasovi dolomita in apnenca z značilnostmi plitvega krasa. Na jugu obdajajo Bistrico vzhodni odrastki Orlice z vrhovi: Kunšpersko goro (597m), Sv. Gorami (527m) in Rožcami (619m).
Lepa in rodovitna pokrajina ob križišču rečnih dolin Bistrice in Sotle je od nekdaj nudila ugodne življenjske razmere in vabila k naseljevanju. Obsotelje so kmalu po prihodu naselili sloveni, kar dokazujejo arheološka izkopavanja na Sv. Gorah, kjer so odkrili vrsto staroslovenskih grobov s skeleti in predmeti iz IX. in X., pa tudi starejše najdbe, med njimi kovanec Dioklecijana in zlatnik bizantinskega cesarja Justinjana.Vas se je najprej imenovala Leskovec, nato Sv. Peter pri Kunšperku, Sv. Peter pod Sv. Gorami in od leta 1952 Bistrica ob Sotli. Ime kraju danes daje reka Bistrica, ki se tukaj pridruži vijugasti in počasnejši Sotli.
Naselju določa podobo razširjeno križišče treh cest, kjer so strnjene odličnejše vaške hiše, ki so današnjo podobo dobile sredi prejšnjega stoletja s klasicistično prevleko in lepimi klesanimi portali.

 
Prvotna trška naselbina, iz katere se je kasneje razvila današnja Bistrica (Sv. Peter pod Sv. Gorami) je obsegala prostor z utrdbo (taborom) okrog župne cerkve sv. Petra. Bistrica je namreč v 16. stoletju prevzela vse funkcije starejšega trga Kunšperka, ki je imel običajne trške pravice s sodstvom vred.
Zgodovinski viri nam sporočajo le dva pomembnejša dogodka iz bistriške preteklosti. Leta 1475 so Turki, ko so se vračali s Koroške, v bližini vasi popolnoma uničili deželno vojsko polkovnika Žige pl. Pohlheima, ob velikem slovensko-hrvaškem kmečkem puntu 1573 pa je plemiška vojska pod poveljstvom okrožnega glavarja Schrattenbacha pod bližnjim Kunšperkom razbila del kmečke vojske, ki jo je vodil Ilija Gregorič.
Pouk v vasi se je začel leta 1783, današnja osnovna šola pa je zgrajena leta 1979 in jo je odprl Josip Broz – Tito, saj je šola nosila ime po njegovi materi Mariji Broz. Tito je v letu 1901 tudi obiskoval 5. razred osnovne šole v Bistrici ob Sotli.
Vodovod so si krajani zgradili leta 1927, elektriko pa so v vas pripeljali 1947, ker je elektrifikacijo leta 1941 preprečila druga svetovna vojna. Med vojno je bila večina prebivalstva izseljena v nemška delovna taborišča, na njihove domove pa so naselili Kočevarje in Besarabce.
Med leti 1926-28 je bil zgrajen Katoliški prosvetni dom, kasneje imenovan Zadružni dom, ki mu danes pravimo Kulturni dom.
 
Slikovito kulturno krajino občine je v številnih stoletjih oblikovalo predvsem kmetijstvo. S kmetijstvom kot osnovno ali dopolnilno dejavnostjo se ukvarja 80 % gospodinjstev. Prevladuje govedoreja, prašičereja, vinogradništvo in sadjarstvo. Nekateri se ukvarjajo tudi z gojenjem buč.
Naše področje sodi v Podravsko vinorodno območje in v sklopu te v Šmarsko Virštanjski vinorodni okoliš.
Nekaj domačinov je našlo priložnost v podjetništvu, h gospodarskem utripu pa pomembno prispeva tudi podjetje Gorenje.
 
Število prebivalstva v občini upada (med vojnama do danes okrog 850 ljudi manj), problem pa predstavljajo tudi kmetije, ki nimajo dedičev.  V zadnjih 10 letih sta se v Bistrici ob Sotli za poklic kmetice odločili le dve dekleti, le nekaj več je tistih, ki so se omožile na kmetijo pa hodijo v službo.
Nekoč je bilo za kraj lažje, saj  so kmetje prodajali vino, sadje, živino na Hrvaško - prodajali so jo tudi drugam  - ko pa je nastala meja, se je ta zaslužek prekinil.
Na splošno je za Obsotelje, v katerem leži tudi Občina Bistrica ob Sotli, značilna velika posestna razdrobljenost. Mala posestva ne dajejo zadostnih dohodkov za preživljanje, zato ljudje razmišljajo o razvoju turizma na kmetiji v povezavi z bogato kulturno in sakralno dediščino občine (Svete gore), ekološkem in integriranem kmetovanju ipd.
Občina Bistrica ob Sotli je prijateljsko povezana tudi z nekaj drugimi kraji po Sloveniji in tudi tujini. Vsako leto sodeluje na srečanju Šempetrov, na srečevanju Königsbergov pa je zraslo prijateljstvo z občino Heimschuh iz avstrijske Koroške. Obe občini ležita v naravnih parkih – Kozjanski park in Naturpark Südsteirisches Weinland - in obe imata kraljevi hrib z gradom (Königsberg).
 
Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli,  marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst
 
 

Napovedujemo

23.8.2014

Bistrica ob Sotli

Vaške igre in "Razgibajmo poletje"

13.9.2014

Bistrica ob Sotli

Turnir v tenisu in veteranski turnir v nogometu


Več dogodkov

Novice in obvestila

29.7.2014

VABILO

Vabljeni na ogled razstave del ga. Alenke Augustinčič, na naslovu Kunšperk 2, 3256 Bistrica ob Sotli. Ogled razstave je možen po predhodnem dogovoru.
Info: 03/ 580 41 04

podrobnosti

25.7.2014

Poziv za posredovanje predlogov za člane volilnega odbora

Objavljen je Poziv k podaji predlogov za imenovanje volilnih odborov za izvedbo lokalnih volitev dne 5. 10. 2014 v Občini Bistrica ob Sotli

podrobnosti


Več novic in obvestil

 © 2005 - 2014, Občina Bistrica ob Sotli Izvedba: Simetric