Fantje Ljubljančani
so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Tam so se poleg plesa, za potrebe odrske postavitve, učili tudi ljudskih pesmi.
Ko so prenehali z aktivnim plesnim udejstvovanjem, so druženje nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že četrto leto ponovno druži tudi ljudska pesem. Skupina desetih mož povečini ni odraščala z ljudsko pesmijo. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob glasbeni vodji, gospe Adriani Gaberščik, ki prinaša vsebinsko raznoliko gradivo, enkrat tedensko predaja učenju večglasnega ljudskega petja.
Etno skupina Nojek
je stopila v drugo desetletje delovanja. Lani je svoj prvi okrogli jubilej obeležila z izdajo CD plošče, ob tradicionalnem letnem koncertu pa so v okviru Jesenskih serenad v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske obredli Slovenijo.
Tokrat v znatnem delu programa predstavljajo nove priredbe zanimivih zaprašenih zvočnih zapisov. Ljudsko, ki izvira iz naših koncev – »Moj fantič je prijezdil« smo odkrili na bakelitni gramofonski plošči Columbia iz leta 1920 (!), nekoliko mlajša je »Leži, leži ravnó poljé (Jugodisk, petdeseta leta pr. stoletja), »Pa se sliš'« in »Pojdem u rute« sta zborovski večno zeleni lirični melodiji, tu je še Avsenikova »Jablana« ali »Na vrtu mojega očeta«, ki jo lahko umestimo med ponarodele. V priredbi »Po gorah grmi in se bliska« sta se znašli dve različici znane ljudske pesmi, nekoliko je začinjena z našim značilnim neparnim ritmom …
