Spoštovani,
RAZSTAVA
»PLETARSTVO V ŠEMPETERU SKOZI ČAS«
Narava je nekdaj dosti bolj narekovala življenje na podeželju kot danes. Ljudje na kmetijah so skozi leto delali na poljih, njivah in vinogradih, pozimi so prišla na vrsto hišna opravila, marsikje so hladnejši del leta izkoriščali za pletenje košar, košaric, peharjev, cekarjev, korb, košev in drugih izdelkov, ki so služili pri delu, za shranjevanje, prenašanje in prevažanje.
Pletarstvo je ena izmed najstarejših in najbolj razširjenih rokodelskih obrti na Slovenskem. Razvijala se je zlasti med kmečkim in revnejšim prebivalstvom, bodisi kot dejavnost, ki je zadovoljevala lastne potrebe družine ali je služila kot dodaten vir zaslužka. Znanje pletarstva se je prenašalo iz roda v rod, od 19. stoletja tudi preko pletarskih šol in tečajev. Nemalo je bilo pletarjev, ki so znanje osvajali kot samouki. Glede na pletivo je pletarstvo obsežno področje. Pletlo se je iz slame, vrbovega šibja in viter, ličja, leske, smrečja, srbota ter rozge. Pletivo je narekovalo tudi uporabnost izdelka.
Domače pletarstvo je v Šempetru zadnje izdihljaje izživelo ob koncu minulega stoletja. V popisu iz Pionirskih etnoloških raziskovalnih taborov v Bistrici ob Sotli iz leta 1988 je po spominu informatorjev še zabeleženih okoli 30 domačij, ki so se za domače potrebe in potrebe soseske ukvarjale s pletarstvom, zlasti z izdelovanjem košar, košev, korb in opletanjem pletenk. Na razstavo smo umestili le izdelke, prepletene iz vrbovega šibja. Vsi razstavljeni izdelki so delo domačih pletarjev, pripadnikov zadnjega rodu pletarstva v Šempetru. Večina izdelkov ima še danes funkcionalno vrednost, nekateri izstopajo po estetiki ali pa jih lastniki hranijo zgolj zato, ker je v njih ohranjen dragocen spomin na zgodbe minulega časa.
Kakšen odnos do pletarstva imamo danes? Čeprav domače pletarske izdelke v veliki meri nadomeščajo izdelki sodobnejših materialov, ti ostajajo del našega vsakdanjega in prazničnega življenja. Domače pletarje, ki so zadovoljevali tovrstne potrebe, so nadomestili trgovci suhorobarji. Vzvodi oživljanja pletarstva se občasno kažejo v priložnostnih delavnicah s pletarskimi mojstri in redkokje na domačijah še v raznih »prepletih«, ki ob svoji praktični noti služijo kot krasilo naše naravne in kulturne krajine.
Vljudno vabljeni!
