#: locale=sl-SI ## Action ### URL LinkBehaviour_1EC7EC55_EF9E_1E1B_41DC_F8B3CE6D0FE9.source = https://360pano.si LinkBehaviour_C96769E8_ECE5_4117_41D3_56B2F5EB4B01.source = https://360pano.si WebFrame_CC341117_F155_27A9_41BD_03B37C44D99A.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_B6483B6D_EDDB_6792_41EC_610B19932020.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_C7107D69_EDB2_5B28_41E1_145EA28462D9.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_865D9D8D_185F_8D2A_419E_F1428B7DA433.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_656A3CDD_18DA_932A_4161_DD781B7F9119.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_EAE90C81_EC9B_FEFB_41D8_8234B8C5652C.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_80B4EBA7_B3E9_739E_41BF_BE068E12E6E2_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_80B4EBA7_B3E9_739E_41BF_BE068E12E6E2.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_754EEA82_E47A_1AF9_41DB_536596BE73D7.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_A52B1853_ECDB_21B6_41A2_F50A6C13E198.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_340024FF_0099_16F4_4178_E1F8D4404DE9.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_04A464FB_7050_FC45_41B3_D52B51541F8C.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_0B839B10_17DF_F53A_41A5_1E4A2DF1F798.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_B6483B6D_EDDB_6792_41EC_610B19932020_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_A52B1853_ECDB_21B6_41A2_F50A6C13E198_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_656A3CDD_18DA_932A_4161_DD781B7F9119_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_000AA89A_EC8A_2609_41D6_745E175A20FC.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_C7107D69_EDB2_5B28_41E1_145EA28462D9_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_340024FF_0099_16F4_4178_E1F8D4404DE9_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_865D9D8D_185F_8D2A_419E_F1428B7DA433_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_04A464FB_7050_FC45_41B3_D52B51541F8C_mobile.url = https://www.bistricaobsotli.si/datoteke/upravljalecdatotek/155/virtualnapanorama/blur/index.html WebFrame_1C48096C_4DA7_437E_41D2_7E38083EFD74.url = https://www.bistricaobsotli.si/objave/95 WebFrame_96D6E4DC_ECC8_E2B2_41E7_02A27431E746_mobile.url = https://www.google.com/maps/embed?pb=!1m16!1m12!1m3!1d9771.359839919454!2d15.663979365706844!3d46.06079208784872!2m3!1f0!2f0!3f0!3m2!1i1024!2i768!4f13.1!2m1!1zcHJlbm_EjWnFocSNYSBCaXN0cmljYSBvYiBTb3RsaQ!5e1!3m2!1ssl!2ssi!4v1743451334677!5m2!1ssl!2ssi WebFrame_96D6E4DC_ECC8_E2B2_41E7_02A27431E746.url = https://www.google.com/maps/embed?pb=!1m18!1m12!1m3!1d17045.01647905691!2d15.67015845!3d46.056409249999994!2m3!1f0!2f0!3f0!3m2!1i1024!2i768!4f13.1!3m3!1m2!1s0x4765958b0c606d99%3A0xa017cc800a38ebcd!2s3256%20Bistrica%20ob%20Sotli!5e1!3m2!1ssl!2ssi!4v1747118951971!5m2!1ssl!2ssi PopupWebFrameBehaviour_8C4CECFE_A894_1CA1_41C5_88E1CF59EB27.url = //www.youtube.com/embed/CegNcH18lsw?v=CegNcH18lsw PopupWebFrameBehaviour_973ACD72_B26C_AD13_41D7_70D6EE5B18E3.url = //www.youtube.com/embed/fEZ1hHKP01Q?v=fEZ1hHKP01Q PopupWebFrameBehaviour_E1BAAA8D_C64B_B700_41E0_160E0733902C.url = //www.youtube.com/embed/Kzpq1HMgtqg?autoplay=1 PopupWebFrameBehaviour_EFEE5122_C67D_9500_41E1_372909F426F8.url = //www.youtube.com/embed/Q2PV1V-9MPM?autoplay=1 PopupWebFrameBehaviour_E7F86453_C63B_7300_4193_8A556400D972.url = //www.youtube.com/embed/Uo8mUrJ_dE8?autoplay=1 PopupWebFrameBehaviour_EC8FCA6C_C674_B700_41E1_7EBD876470DF.url = //www.youtube.com/embed/dAea2BLQPWc?autoplay=1 PopupWebFrameBehaviour_EE0D4DA8_C64C_8D00_41C3_CDABBBADE0BA.url = //www.youtube.com/embed/dBv0XvfVO9Y?autoplay=1 PopupWebFrameBehaviour_AE2AAFE8_B224_ED3F_41C2_1D1727BBD384.url = //www.youtube.com/embed/fnfUyKFN-aY?autoplay=1 PopupWebFrameBehaviour_EC2121B1_C67C_B500_41D7_59E41D9DED6C.url = //www.youtube.com/embed/l0lTnFqBYkw?autoplay=1 PopupWebFrameBehaviour_EFAB2F5E_C67D_8D00_41C4_D08F17F4A358.url = //www.youtube.com/embed/l4lZ2QhEDcY?autoplay=1 ## Hotspot ### Tooltip HotspotPanoramaOverlayArea_AC304B29_CBBA_F707_41DC_E9FB1324FA20.toolTip = Ajdovaska baba HotspotPanoramaOverlayArea_9D33D597_A4BE_76CD_41E0_6B7E75740A27.toolTip = Ajdovska baba HotspotPanoramaOverlayArea_B1738406_B6B2_67D2_41C9_0F32FD27C665.toolTip = Ajdovska baba HotspotPanoramaOverlayArea_9D14787B_A4BE_BE45_41E3_FBB0A9099184.toolTip = Ajdovska baba HotspotPanoramaOverlayArea_C5B53C35_E4FC_2787_41EA_80944C75C3F8.toolTip = Ajdovska baba FlatHotspotPanoramaOverlayArea_DF342AFE_FE37_9D92_41EE_408710077D16.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_74F82186_C85A_B30D_41E1_6C3EBCEAAFFB.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_14A4A5D0_70AF_FC43_41A5_E154C89A1E75.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CCED6263_FE0E_ACB2_41E9_7216F17EB6C1.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CF325FD3_FE0E_7392_41E1_BE7BBABEC65B.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9D73DAE3_A4A2_F245_41B2_690E1FB82377.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_789A83E0_64B6_CCDF_41CC_BD32E9A5B612.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_DFCA1B36_FE36_FC92_41E5_7AA938077FFB.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_DF5C592B_FE3A_BCB2_41C7_A1D927224FB4.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_D84BD4F2_9CEE_3D91_41CA_5CA13E71497F.toolTip = Bistrica ob Sotli FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9E58E0BA_A4BE_CEC7_41E0_39ED2F0DC7A2.toolTip = Cerkev sv. Križa HotspotPanoramaOverlayArea_9D994990_A4BE_5EC3_4170_BC6FC6978ACC.toolTip = Cerkev sv. Križa FlatHotspotPanoramaOverlayArea_D844770D_9CE9_FC73_41D8_39605D42E937.toolTip = Cerkev sv. Križa, Ples HotspotPanoramaOverlayArea_93CC2899_A4A5_DEC5_41D0_79853AE79302.toolTip = Cerkev sv. Petra FlatHotspotPanoramaOverlayArea_7F57F542_64BF_55E3_41C8_0F82C4FDDA5B.toolTip = Cerkev svetega Križa HotspotPanoramaOverlayArea_424AD983_71B0_B4C5_41D5_1FAA8162AA55.toolTip = Izvir Trebčice FlatHotspotPanoramaOverlayArea_7F37E8C4_64B1_5CE7_41D5_F5D9B53D183C.toolTip = Izvir Trebčice FlatHotspotPanoramaOverlayArea_5CC08B36_71B7_95CF_4182_30B53030AEC9.toolTip = Izvir Trebčice FlatHotspotPanoramaOverlayArea_7897C9D2_64B3_3CE3_41D2_212A132C727F.toolTip = Izvir Trebčice HotspotPanoramaOverlayArea_AAA7F0A7_B71C_44E7_41E4_817405B80B9F.toolTip = Kapela Božja noga HotspotPanoramaOverlayArea_18E28B9A_70B0_94C7_41CA_452035775F54.toolTip = Kapela Lurške Matere Božje HotspotPanoramaOverlayArea_21F51383_70D1_94C5_41B4_56CFF5CD3C0D.toolTip = Kapela Lurške Matere Božje HotspotPanoramaOverlayArea_1A6E1C3A_70B0_73C7_41C5_60E8096661D4.toolTip = Kapela sv. Sebastjana in Fabijana HotspotPanoramaOverlayArea_20DDA1DC_7070_9443_41D5_0DD2ECB9A614.toolTip = Kapela sv. Sebastjana in Fabijana HotspotPanoramaOverlayArea_F9E913A8_E3D4_340A_41DB_37A56339F0E1.toolTip = Kapela svetega Jurija HotspotPanoramaOverlayArea_1A7520CD_70B3_B45D_41CA_4F25815105BB.toolTip = Kapela svetega Jurija HotspotPanoramaOverlayArea_1A2C4D62_70B3_EC47_41BA_E6BCDD215401.toolTip = Kapela svetega Martina HotspotPanoramaOverlayArea_A82EF81A_B71C_43A8_41DE_91F31F224839.toolTip = Kapela svetega Martina HotspotPanoramaOverlayArea_77B2AFA3_695F_D47E_41D8_9E63996A1482.toolTip = Kravaričeva domačija HotspotPanoramaOverlayArea_75E4F7F3_6944_D3DE_41D4_04C399F036B6.toolTip = Kravaričeva domačija HotspotPanoramaOverlayArea_73092310_6945_4C5A_4196_68778389FB2E.toolTip = Kravaričeva domačija FlatHotspotPanoramaOverlayArea_4341FBAD_70D0_94DD_41D6_8EC7AE74773B.toolTip = Kraški izvir Davjek FlatHotspotPanoramaOverlayArea_78DC4AC2_64BF_7CE3_41D5_564FCC928AE2.toolTip = Kraški izvir Davjek HotspotPanoramaOverlayArea_424E72FE_70D0_B43F_41C9_588961E87442.toolTip = Kraški izvir Davjek FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9A72075B_C875_FF3B_41E3_AD89C53A56A2.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_142760F3_70D0_9445_41D0_2CC1A6883EDE.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_0EDEE0AE_70B1_B4DF_41D5_08C896B33728.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_1360AE9E_70D0_6CFF_41DE_FEE05F68243D.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_DF0AD4D1_FE39_B5EE_41EE_0348DB9BADD3.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_E2FD884B_FE1A_BCF2_41EB_B3760A442821.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_724974C4_6945_543A_41C9_8E0FAD5D1B63.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_4114D8F9_657F_FCA1_41CD_D568820DCEF8.toolTip = Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CF39357B_FE0F_F492_41EE_021CF1C42EEA.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CF52957F_A5A2_F63D_41C3_F31B2CF7BFBC.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_DBC6658F_9CD6_1F8F_41E2_B8AF4AB71408.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9D5D346F_A4A5_B65D_41B5_345C0866E4A6.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_DDC1E3C4_286E_951A_41AA_22A7DCA26FCB.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_4D57A848_69C5_7CCA_41D6_C571D6EFCA8A.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_823DFCBE_C84B_917D_41BC_E6C6EE70DBD1.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_96BEBF62_A9CF_A052_41E4_E8B7DA95C033.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9D7038F0_A4A5_BE43_41D3_5AAD451EB9F7.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CD128DC6_A5A5_D64F_41E0_DA5168747436.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_D0790E99_F221_25CF_41E7_C1B65F918188.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9D4B659E_A4A2_56FF_41E2_8CC614BF9E4F.toolTip = Kunšperska gora FlatHotspotPanoramaOverlayArea_74C9FE24_C84D_910D_41D5_ED16460299F9.toolTip = Kunšperska gora HotspotPanoramaOverlayArea_974B962C_A9CE_E3D6_41DF_19F27786F555.toolTip = Kunšperska gora, razgledna točka HotspotPanoramaOverlayArea_FA2145CA_E3D4_1C0E_41E4_EE87A4FEA01E.toolTip = Marijina cerkev HotspotPanoramaOverlayArea_F86F0032_E3D4_341E_41DA_F8D50DA43C4C.toolTip = Marijina cerkev HotspotPanoramaOverlayArea_1A15E9A0_70B0_B4C3_41D4_608DF0EEBADF.toolTip = Marijina cerkev HotspotPanoramaOverlayArea_30107AD7_7050_F44D_419E_FF65EB4BD526.toolTip = Pešpot nad Orešjem HotspotPanoramaOverlayArea_71F650BF_E4BA_2607_41CD_9EC88EBA9FEF.toolTip = Pešpot nad Orešjem FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9A6D875B_C875_FF3B_41C3_1C8D65F5BF17.toolTip = Razvaline cerkve svete Marjete HotspotPanoramaOverlayArea_93E824E4_C8BB_B10D_41C9_9F3BCFD80187.toolTip = Razvaline cerkve svete Marjete FlatHotspotPanoramaOverlayArea_952BE6F9_C8BA_B107_4183_7C4F1FCDC45C.toolTip = Razvaline cerkve svete Marjete FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9A72C75B_C875_FF3B_41E3_3F38D6D2CE20.toolTip = Razvaline cerkve svete Marjete FlatHotspotPanoramaOverlayArea_AF80A28F_CBB5_B11B_41E5_1EAB074CC7FC.toolTip = Razvaline cerkve svete Marjete HotspotPanoramaOverlayArea_A74B5373_F934_AE32_41EB_710374A14380.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk HotspotPanoramaOverlayArea_A7DB065D_F935_F676_41EC_202F56674AF9.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk HotspotPanoramaOverlayArea_F92A7D6F_E3D5_EC06_41C5_226F6F6A84E5.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_FB2C04A8_E3D4_3C0A_41D6_F1494AD0121B.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_D0150FBE_F221_63C5_41A0_37F171E64E79.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_83D658D6_C876_910D_41DB_B44A617F15A5.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_C9ACCC59_86B4_9046_41CF_07DE8F1E9E95.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_E46C596C_FE0E_BCB6_41D5_38B2099418D0.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk HotspotPanoramaOverlayArea_AF6C9892_CBB5_9105_41C0_18B8A1C333A2.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9A73C75B_C875_FF3B_41E1_60B55B49276B.toolTip = Razvaline gradu Kunšperk HotspotPanoramaOverlayArea_452A4BF4_77D1_F443_4167_BD0F54F90BE0.toolTip = Ribnik Trebče FlatHotspotPanoramaOverlayArea_45D8BA8B_77D0_74C5_41CD_38B481DD9837.toolTip = Ribnik Trebče FlatHotspotPanoramaOverlayArea_7F013982_64B6_FD63_41D0_C635AA62F9DD.toolTip = Ribnik Trebče HotspotPanoramaOverlayArea_48E6DC40_65B2_FBDF_41C3_2863167B6CEC.toolTip = Skalno okno HotspotPanoramaOverlayArea_48E57609_65B3_D761_41AE_C0D62FAD5D7A.toolTip = Skalno okno FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CBD7707E_86B5_703A_4194_9B7065C9CA6D.toolTip = Soteska Zelenaj FlatHotspotPanoramaOverlayArea_46C61D95_657E_F561_4198_035CBC932490.toolTip = Soteska Zelenjak FlatHotspotPanoramaOverlayArea_4883DFAC_69C3_F44A_41B1_A3DAF1B256BC.toolTip = Soteska reke Bistrice "Prišjek" HotspotPanoramaOverlayArea_7AB2FC83_C85A_910B_41B3_EFB79693F95F.toolTip = Soteska reke Bistrice "Prišjek" HotspotPanoramaOverlayArea_49AEB603_69CC_D43E_41BE_48B65DA6ABA4.toolTip = Soteska reke Bistrice "Prišjek" FlatHotspotPanoramaOverlayArea_AD3209ED_C84B_731F_41E2_E72F98866F68.toolTip = Soteska reke Bistrice "Prišjek" FlatHotspotPanoramaOverlayArea_75F3C764_C85E_FF0D_41E5_3F026D57418F.toolTip = Soteska reke Bistrice "Prišjek", Zagaj HotspotPanoramaOverlayArea_AFBCEF37_C84B_8F0B_41E5_3733D775009D.toolTip = Soteska reke Bistrice "Prišjek", razgledna točka FlatHotspotPanoramaOverlayArea_75130F43_C85D_8F0B_41E3_0BBEB7722729.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_F93003CB_E3D4_140E_41CF_E4C119BE6F05.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_1BC1487A_70B0_9447_41B4_487DDDF7BF86.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_74F7CB4C_C84D_771D_41E1_B6374D2CEC34.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9628D81E_B715_C3A8_4196_ED89CED0BFB0.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_756FABFA_C855_B705_41E5_B8D35671B1AA.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_AA543E1A_B71C_5FA8_41A8_649A9C244EDC.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CA47BD01_86B5_91C6_41D7_C92594A4B50C.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_A8815094_B71C_44B8_41C0_452F3765EAB9.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_045438C5_C85D_910F_41DF_7C565CB365D3.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_CCDC5FEC_FE0E_93B6_41ED_E40F687CA2B6.toolTip = Svete gore FlatHotspotPanoramaOverlayArea_75FA5A47_C85A_910B_41D6_6F3D9E149163.toolTip = Svete gore HotspotPanoramaOverlayArea_ACB60D98_CBB6_F305_41E6_558ADCFFA357.toolTip = Velika pečina nad Orešjem HotspotPanoramaOverlayArea_9DF84F3C_A4BE_53C3_41BC_9DAC8E1F809D.toolTip = Velika pečina nad Orešjem FlatHotspotPanoramaOverlayArea_9D492A15_A4A2_DDCD_41E0_DCD9CA1C8C3A.toolTip = Velika pečina nad Orešjem HotspotPanoramaOverlayArea_3230757E_7051_BC3F_41DA_955BBF111668.toolTip = Velika pečina nad Orešjem FlatHotspotPanoramaOverlayArea_4AB204C7_65B1_D4E1_41D4_065534FF2C37.toolTip = Velika pečina nad Orešjem HotspotPanoramaOverlayArea_AFDA15CF_CBB7_931B_41D1_133050487B39.toolTip = Velika pečina nad Orešjem FlatHotspotPanoramaOverlayArea_B1701D21_B6CE_61CE_41C0_5650B6AC30E5.toolTip = Velika pečina nad Orešjem HotspotPanoramaOverlayArea_B16FC8C6_B6D1_E052_41D4_132C18392EC8.toolTip = Velika pečina nad Orešjem FlatHotspotPanoramaOverlayArea_8203A613_C84B_B10B_41D6_9155759ED8F6.toolTip = Velika pečina nad Orešjem HotspotPanoramaOverlayArea_4986A23E_C8CF_B17D_41E0_B64D98A0CCF5.toolTip = Velika pečina nad Orešjem ## Media ### Audio audiores_1114AB75_70B1_B44D_41D8_3E298C2374D8.mp3Url = media/audio_1319A318_70B7_95C3_41D5_CB9CE12453CE_sl-SI.mp3 audiores_31756C1F_28EE_B326_41B3_04FF5E5757A9.mp3Url = media/audio_31744EAE_28EE_8F66_41C8_396E33259BAD_sl-SI.mp3 audiores_E8D51114_A9B2_61F6_41DA_A99B9BF0C6D6.mp3Url = media/audio_9A41C9A7_A9B1_E0D2_41CA_31F2BA92D4C9_sl-SI.mp3 ### Audio Subtitles ### Subtitle panorama_9CAFD765_A0BB_DD0A_4151_3D7F65432CCE.subtitle = Ajdovska baba, Kunšperk panorama_E1AB1E3A_A185_CF7E_41AB_4A717B76FAE4.subtitle = Ajdovska baba, Kunšperk panorama_AE50190F_9CAA_348F_41D8_757675EF187D.subtitle = Bistrica ob Sotli panorama_D60233DE_FE1A_B392_41E7_DC34491CC683.subtitle = Bistrica ob Sotli panorama_9B4E271E_A4E6_53FF_41D3_0BD8817185E0.subtitle = Cerkev sv. Križa, Ples panorama_D8201AC1_9CD6_35F3_41E1_C87F21D04791.subtitle = Cerkev sv. Križa, Ples panorama_325791D4_7051_B443_41C7_2002FEF11029.subtitle = Cerkev sv. Petra, Bistrica ob Sotli panorama_4A3B2617_6945_5446_41B4_59882B29C18B.subtitle = Izvir Trebčice, Trebče panorama_43A53266_71B0_944F_4188_91AB88C5AFA5.subtitle = Izvir Trebčice, Trebče panorama_F1A1501F_E3D3_F406_41E8_38BA17C1CC51.subtitle = Kapela Božja noga, Zagaj panorama_1BBD1CCC_7073_AC43_41DF_6F58EEA8C82B.subtitle = Kapela Lurške Matere Božje, Svete gore, Zagaj panorama_20472840_7073_F443_41B8_7C61A09F0BA4.subtitle = Kapela Sv. Martina, Svete gore, Zagaj panorama_1A23DFD1_70D0_EC45_41B5_207FA6694DFD.subtitle = Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Svete gore, Zagaj panorama_784FAABA_C856_B105_41DC_7A372766B0DD.subtitle = Kapela svetega Jurija, Svete gore, Zagaj panorama_7C56F315_6947_4C5A_41B4_8E0D64454BB4.subtitle = Kravaričeva domačija, Kunšperk panorama_7DDE661C_6944_D44A_41BF_A5A7BA26D040.subtitle = Kravaričeva domačija, Kunšperk panorama_43A1BDB5_70DF_ACCD_41A5_BE3749545693.subtitle = Kraški izvir Davjek, Dekmanca panorama_71FD7E16_64B3_5763_41B4_BF1EB18C95DD.subtitle = Kraški izvir Davjek, Dekmanca panorama_11A716CC_70B0_9C43_41CF_8F5738517A4E.subtitle = Kunšperk panorama_E25F4F21_FE1F_94AE_41E1_BC3F553B0AF1.subtitle = Kunšperk panorama_CDEFF04B_E4CC_FF83_41E9_4B822B3008BD.subtitle = Kunšperska gora panorama_A24F43C6_9FB0_ED81_41CE_7F9A9032356F.subtitle = Kunšperska gora panorama_B6B81A54_9FB1_1E81_4171_554751DDAECE.subtitle = Kunšperska gora - 3 panorama_82F88C5B_A9B2_E072_41D2_2389F6F388C1.subtitle = Kunšperska gora, razgledna točka panorama_DBC4E0BF_F261_DDC3_41C2_62907062A5EF.subtitle = Marijina cerkev, Svete Gore, Zagaj panorama_21AFC8D4_70D3_B443_41B9_8489366C1911.subtitle = Pešpot nad Orešjem, Kunšperk panorama_C505F6F2_E4DC_E09D_41CF_AEE60C1AC260.subtitle = Razvaline cerkve svete Marjete, Kunšperk panorama_977A6AD4_C84B_B10D_41E4_131617EE15CA.subtitle = Razvaline cerkve svete Marjete, Kunšperk panorama_F0118194_E3D4_341A_41DA_A7500CD19D36.subtitle = Razvaline gradu Kunšperk panorama_8C88354F_C84E_931B_41E5_FFAA74CF5206.subtitle = Razvaline gradu Kunšperk panorama_8C8ACF3C_C84E_8F7D_41D9_8F42329E7D32.subtitle = Razvaline gradu Kunšperk panorama_AEC9BD11_CBDE_9307_41E3_3DA8CFBC80FC.subtitle = Razvaline gradu Kunšperk - Pešpot panorama_453F2399_77D3_F4C5_41D2_FCC77583779D.subtitle = Ribnik Trebče, Trebče panorama_7615C7F1_697D_53DA_41D5_B4209DA4E3D2.subtitle = Ribnik Trebče, Trebče panorama_4BD21F93_65B3_5561_41D2_25D24664EA0D.subtitle = Skalno okno panorama_46B5DCC9_6571_D4E1_41D0_620673E564A5.subtitle = Soteska Zelenjak, Kunšperk panorama_ADD1EB37_C856_B70B_41D6_35415366231A.subtitle = Soteska reke Bistrice "Prišjek" Zagaj panorama_495CC586_69CF_D446_41D9_C4350ED756FE.subtitle = Soteska reke Bistrice "Prišjek", Zagaj panorama_A51EAA3A_C84E_B105_41DF_8B79A43F4E52.subtitle = Soteska reke Bistrice "Prišjek", Zagaj panorama_7219D0C4_C856_910D_41E1_2E6E7FEFBFC6.subtitle = Svete gore, Zagaj panorama_AFE6EDD6_B714_FCB8_41CE_E0AEF0C7C859.subtitle = Svete gore, Zagaj panorama_C6DB4DE9_E4FC_208F_41E0_2123DE10C9D4.subtitle = Velika pečina nad Orešjem panorama_F2CFC432_A08D_B30E_41DE_AC5A20A4AC26.subtitle = Velika pečina nad Orešjem panorama_B74FC95D_9FB1_7A83_41CF_05623411C193.subtitle = Velika pečina nad Orešjem ### Title model_2614EEB7_0FCE_557E_41A4_05BD7DE31BBE.label = 3DMAP - Desktop panorama_E1AB1E3A_A185_CF7E_41AB_4A717B76FAE4.label = Ajdovska baba - 1 panorama_9CAFD765_A0BB_DD0A_4151_3D7F65432CCE.label = Ajdovska baba - 2 panorama_AE50190F_9CAA_348F_41D8_757675EF187D.label = Bistrica ob Sotli panorama_D60233DE_FE1A_B392_41E7_DC34491CC683.label = Bistrica ob Sotli - 2 panorama_D8201AC1_9CD6_35F3_41E1_C87F21D04791.label = Cerkev sv. Križa - 1 panorama_9B4E271E_A4E6_53FF_41D3_0BD8817185E0.label = Cerkev sv. Križa - 2 panorama_325791D4_7051_B443_41C7_2002FEF11029.label = Cerkev sv. Petra album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_0.label = DJI_0929 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_1.label = DJI_0930 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_2.label = DJI_0932 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_3.label = DJI_0934 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_4.label = DJI_0935 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_5.label = DJI_0936 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_6.label = DJI_0937 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_7.label = DJI_0939 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_8.label = DJI_0940 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_9.label = DJI_0941 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_10.label = DJI_0945 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_11.label = DJI_0947 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_12.label = DJI_0948 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_13.label = DJI_0949 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_14.label = DJI_0951 album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D_15.label = DJI_0953 panorama_4A3B2617_6945_5446_41B4_59882B29C18B.label = Izvir Trebčice - 1 panorama_43A53266_71B0_944F_4188_91AB88C5AFA5.label = Izvir Trebčice - 2 panorama_F1A1501F_E3D3_F406_41E8_38BA17C1CC51.label = Kapela Božja noga, Zagaj panorama_1BBD1CCC_7073_AC43_41DF_6F58EEA8C82B.label = Kapela Lurške Matere Božje panorama_20472840_7073_F443_41B8_7C61A09F0BA4.label = Kapela Sv. Martina panorama_1A23DFD1_70D0_EC45_41B5_207FA6694DFD.label = Kapela sv. Boštjana in Fabijana panorama_784FAABA_C856_B105_41DC_7A372766B0DD.label = Kapela svetega Jurija panorama_7C56F315_6947_4C5A_41B4_8E0D64454BB4.label = Kravaričeva domačija - 1 panorama_7DDE661C_6944_D44A_41BF_A5A7BA26D040.label = Kravaričeva domačija - 2 panorama_71FD7E16_64B3_5763_41B4_BF1EB18C95DD.label = Kraški izvir Davjek - 1 panorama_43A1BDB5_70DF_ACCD_41A5_BE3749545693.label = Kraški izvir Davjek - 2 panorama_E25F4F21_FE1F_94AE_41E1_BC3F553B0AF1.label = Kunšperk - 1 panorama_11A716CC_70B0_9C43_41CF_8F5738517A4E.label = Kunšperk - 2 panorama_CDEFF04B_E4CC_FF83_41E9_4B822B3008BD.label = Kunšperska gora - 1 panorama_A24F43C6_9FB0_ED81_41CE_7F9A9032356F.label = Kunšperska gora - 2 panorama_B6B81A54_9FB1_1E81_4171_554751DDAECE.label = Kunšperska gora - 3 panorama_82F88C5B_A9B2_E072_41D2_2389F6F388C1.label = Kunšperska gora, razgledna točka panorama_DBC4E0BF_F261_DDC3_41C2_62907062A5EF.label = Marijina cerkev panorama_21AFC8D4_70D3_B443_41B9_8489366C1911.label = Pešpot nad Orešjem album_06A4E356_7071_F44F_41DD_2543F013203D.label = Photo Album DJI_0929 panorama_977A6AD4_C84B_B10D_41E4_131617EE15CA.label = Razvaline cerkve svete Marjete - 1 panorama_C505F6F2_E4DC_E09D_41CF_AEE60C1AC260.label = Razvaline cerkve svete Marjete - 2 panorama_8C88354F_C84E_931B_41E5_FFAA74CF5206.label = Razvaline gradu Kunšperk - 1 panorama_8C8ACF3C_C84E_8F7D_41D9_8F42329E7D32.label = Razvaline gradu Kunšperk - 3 panorama_F0118194_E3D4_341A_41DA_A7500CD19D36.label = Razvaline gradu Kunšperk - 4 panorama_AEC9BD11_CBDE_9307_41E3_3DA8CFBC80FC.label = Razvaline gradu Kunšperk - Pešpot panorama_7615C7F1_697D_53DA_41D5_B4209DA4E3D2.label = Ribnik Trebče - 1 panorama_453F2399_77D3_F4C5_41D2_FCC77583779D.label = Ribnik Trebče - 2 panorama_4BD21F93_65B3_5561_41D2_25D24664EA0D.label = Skalno okno panorama_46B5DCC9_6571_D4E1_41D0_620673E564A5.label = Soteska Zelenjak panorama_495CC586_69CF_D446_41D9_C4350ED756FE.label = Soteska reke Bistrice, Prišjek - 1 panorama_A51EAA3A_C84E_B105_41DF_8B79A43F4E52.label = Soteska reke Bistrice, Prišjek - 2 panorama_ADD1EB37_C856_B70B_41D6_35415366231A.label = Soteska reke Bistrice, Prišjek - 3 panorama_7219D0C4_C856_910D_41E1_2E6E7FEFBFC6.label = Svete gore - 1 panorama_AFE6EDD6_B714_FCB8_41CE_E0AEF0C7C859.label = Svete gore - 2 panorama_B74FC95D_9FB1_7A83_41CF_05623411C193.label = Velika pečina nad Orešjem - 1 panorama_C6DB4DE9_E4FC_208F_41E0_2123DE10C9D4.label = Velika pečina nad Orešjem - 2 panorama_F2CFC432_A08D_B30E_41DE_AC5A20A4AC26.label = Velika pečina nad Orešjem - 2 ## Right Click Menu ### Text menuItem_1A50E686_EF9E_6AF9_41C1_62B1131DAC68.label = VIRTUALIZACIJA: 360PANO.SI ## Skin ### Button Button_FD873C18_C84E_9106_41CA_52BEEA89D16C_mobile.label = 3D Button_21FEC2EC_2BDB_F4EA_41B8_113058FBCB2A_mobile.label = Bistrica ob Sotli Button_85DAB5BF_185E_7D66_41B4_3D58E344E0BE.label = Bistrica ob Sotli Button_45A9A72E_E4FA_2A09_41E8_E875477B2F88_mobile.label = Bistrica ob Sotli Button_45B60739_E4FA_2A0B_41B3_5899CFE1A0A9_mobile.label = Dekmanca Button_21FEC2F1_2BDB_F4FA_41B8_A0C92B915C78_mobile.label = Dekmanca Button_83B67538_182A_BD6A_41B2_7B06A485180B.label = Dekmanca Button_BC527751_182A_9D3A_41B7_4FCDBCA34A38.label = Hrastje ob Bistrici Button_21FEC2F4_2BDB_F4FA_41B4_C4A20DD89E5B_mobile.label = Hrastje ob Bistrici Button_45B6573C_E4FA_2A09_41EB_A6973B66ABED_mobile.label = Hrastje ob Bistrici Button_A473194D_ED59_2392_41D9_A0A08DE1B6E4_mobile.label = KOLESARSKE IN PEŠPOTI Button_A473194D_ED59_2392_41D9_A0A08DE1B6E4.label = KOLESARSKE IN PEŠPOTI Button_A458C0B4_ED59_22F2_41E0_BE11172CF12E.label = KONTAKT Button_A458C0B4_ED59_22F2_41E0_BE11172CF12E_mobile.label = KONTAKT Button_21FEC2F6_2BDB_F4E6_41C0_D87ADC382501_mobile.label = Križan Vrh Button_45A9873E_E4FA_2A09_41D9_0B2B6A1244AF_mobile.label = Križan Vrh Button_B98F0F25_1829_8D1A_41A8_FAAA1293464A.label = Križan Vrh Button_21FEC2F8_2BDB_F4EB_4198_DE76BBB9DB04_mobile.label = Kunšperk Button_878F14C1_1829_B31A_41A6_4347F339FB07.label = Kunšperk Button_45A98741_E4FA_2A7B_41D9_821327339C56_mobile.label = Kunšperk Button_AAD90310_ED59_27B2_41C4_38116B122C81.label = NASTANITVE Button_AAD90310_ED59_27B2_41C4_38116B122C81_mobile.label = NASTANITVE Button_A4648091_ED59_22B2_41C7_5E7BC50CB399.label = PANORAMSKI POSNETKI Button_A4648091_ED59_22B2_41C7_5E7BC50CB399_mobile.label = PANORAMSKI POSNETKI Button_AB642396_ECCB_66BE_41BA_D625E563E0C0_mobile.label = PREDSTAVITEV OBČINE Button_AB642396_ECCB_66BE_41BA_D625E563E0C0.label = PREDSTAVITEV OBČINE Button_FD873C18_C84E_9106_41CA_52BEEA89D16C.label = PREDSTAVITEV OBČINE Button_7B2C2DC9_E4FA_1E0B_41E9_FE1946ABB8A4_mobile.label = Ples Button_21FEC2FB_2BDB_F4EE_41C0_A5CE9134BB63_mobile.label = Ples Button_81EA8806_182E_9326_41BA_76716DC726FA.label = Ples Button_7B2DEDCB_E4FA_1E0F_41E1_9EB5BA3A2578_mobile.label = Polje ob Bistrici Button_21FEC2FD_2BDB_F4EA_418F_76A1789376A8_mobile.label = Polje ob Bistrici Button_83F4F2D7_182E_9726_41AA_B754A0FF877B.label = Polje ob Bistrici Button_7B2DDDCE_E4FA_1E09_41C1_7C2125E2F73B_mobile.label = Srebrnik Button_21FEC300_2BDB_F51A_41B1_20CAE1E4F0CE_mobile.label = Srebrnik Button_BD941512_182E_7D3E_41B6_975F3C20EA62.label = Srebrnik Button_BFD2FE2C_182F_8F6A_41B8_1A0DC1E70E90.label = Trebče Button_7B2DADD1_E4FA_1E1B_41E1_4882C10CB3AF_mobile.label = Trebče Button_21FEC302_2BDB_F51E_41B6_26FB2DC8774D_mobile.label = Trebče Button_AA8E87C7_ED5B_2E9E_41C2_D3555546084C_mobile.label = ZEMLJEVID Button_AA8E87C7_ED5B_2E9E_41C2_D3555546084C.label = ZEMLJEVID Button_7B2D6DD3_E4FA_1E1F_419C_23FD61B7BD1F_mobile.label = Zagaj Button_848C762F_182F_9F66_41BB_A8B5D99ACBE6.label = Zagaj Button_21FEC305_2BDB_F51A_4198_FDEA8FB74608_mobile.label = Zagaj Button_21FEC2EF_2BDB_F4E6_41AD_76D6DF876FA5_mobile.label = Črešnjevec ob Bistrici Button_45B6C737_E4FA_2A07_41D8_891C270A128F_mobile.label = Črešnjevec ob Bistrici Button_81EF0BB2_182B_B57E_4194_AA8D1F270FF1.label = Črešnjevec ob Bistrici ### Image Image_0383DEB0_7050_ACC3_41CB_AA1B00F7B60B_mobile.url = skin/Image_0383DEB0_7050_ACC3_41CB_AA1B00F7B60B_mobile_sl-SI.jpg Image_0383DEB0_7050_ACC3_41CB_AA1B00F7B60B.url = skin/Image_0383DEB0_7050_ACC3_41CB_AA1B00F7B60B_sl-SI.jpg Image_067EDB6C_7070_F443_41A4_87DD161A034B_mobile.url = skin/Image_067EDB6C_7070_F443_41A4_87DD161A034B_mobile_sl-SI.jpg Image_067EDB6C_7070_F443_41A4_87DD161A034B.url = skin/Image_067EDB6C_7070_F443_41A4_87DD161A034B_sl-SI.jpg Image_06AAA4B0_7050_FCC3_41D9_D0E15C6AA342_mobile.url = skin/Image_06AAA4B0_7050_FCC3_41D9_D0E15C6AA342_mobile_sl-SI.jpg Image_06AAA4B0_7050_FCC3_41D9_D0E15C6AA342.url = skin/Image_06AAA4B0_7050_FCC3_41D9_D0E15C6AA342_sl-SI.jpg Image_08E7F02E_7050_73DF_418F_6DB02D98A7E2_mobile.url = skin/Image_08E7F02E_7050_73DF_418F_6DB02D98A7E2_mobile_sl-SI.jpg Image_08E7F02E_7050_73DF_418F_6DB02D98A7E2.url = skin/Image_08E7F02E_7050_73DF_418F_6DB02D98A7E2_sl-SI.jpg Image_0B3AEFC1_17DE_8D1A_41A7_C08E92AD9FB1.url = skin/Image_0B3AEFC1_17DE_8D1A_41A7_C08E92AD9FB1_sl-SI.png Image_0BBD5B11_17DF_F53A_4194_B695AFD18F21.url = skin/Image_0BBD5B11_17DF_F53A_4194_B695AFD18F21_sl-SI.png Image_188E1C12_70BF_B3C7_41D2_DA7DA072C817.url = skin/Image_188E1C12_70BF_B3C7_41D2_DA7DA072C817_sl-SI.png Image_1940CB14_70B3_95C3_41BB_19B16D1BEC7B.url = skin/Image_1940CB14_70B3_95C3_41BB_19B16D1BEC7B_sl-SI.png Image_1AA89D0F_70B0_6DDD_41D7_12AE542187DD.url = skin/Image_1AA89D0F_70B0_6DDD_41D7_12AE542187DD_sl-SI.png Image_1BA4090B_70B1_95C5_41D8_C1450BC908A7.url = skin/Image_1BA4090B_70B1_95C5_41D8_C1450BC908A7_sl-SI.png Image_1BAED591_70B0_9CC5_41D7_1F15FF6B5739.url = skin/Image_1BAED591_70B0_9CC5_41D7_1F15FF6B5739_sl-SI.png Image_220DC743_2839_FD1E_41C0_3FAD515A5B8A_mobile.url = skin/Image_220DC743_2839_FD1E_41C0_3FAD515A5B8A_mobile_sl-SI.png Image_220EB0CF_283B_9326_41B0_E9C3D86351A9_mobile.url = skin/Image_220EB0CF_283B_9326_41B0_E9C3D86351A9_mobile_sl-SI.png Image_2A215D0B_16AA_A0D4_41B0_F751806911D3_mobile.url = skin/Image_2A215D0B_16AA_A0D4_41B0_F751806911D3_mobile_sl-SI.png Image_2A215D0B_16AA_A0D4_41B0_F751806911D3.url = skin/Image_2A215D0B_16AA_A0D4_41B0_F751806911D3_sl-SI.png Image_5101CBA4_7070_74C3_41B0_5DC732C1C98F_mobile.url = skin/Image_5101CBA4_7070_74C3_41B0_5DC732C1C98F_mobile_sl-SI.png Image_51174A1A_7070_97C4_41CC_75319E657318_mobile.url = skin/Image_51174A1A_7070_97C4_41CC_75319E657318_mobile_sl-SI.png Image_65689CDE_18DA_9326_41A6_516D7C1240C2_mobile.url = skin/Image_65689CDE_18DA_9326_41A6_516D7C1240C2_mobile_sl-SI.png Image_65689CDE_18DA_9326_41A6_516D7C1240C2.url = skin/Image_65689CDE_18DA_9326_41A6_516D7C1240C2_sl-SI.png Image_810DA6B7_18E9_9F66_41B0_C93DDEC4A6AE_mobile.url = skin/Image_810DA6B7_18E9_9F66_41B0_C93DDEC4A6AE_mobile_sl-SI.png Image_810DA6B7_18E9_9F66_41B0_C93DDEC4A6AE.url = skin/Image_810DA6B7_18E9_9F66_41B0_C93DDEC4A6AE_sl-SI.png Image_812231F7_183E_B4E6_4184_04B47EDF64AD_mobile.url = skin/Image_812231F7_183E_B4E6_4184_04B47EDF64AD_mobile_sl-SI.png Image_812231F7_183E_B4E6_4184_04B47EDF64AD.url = skin/Image_812231F7_183E_B4E6_4184_04B47EDF64AD_sl-SI.png Image_829A6732_18E9_9D7E_41A7_73CC6436573B_mobile.url = skin/Image_829A6732_18E9_9D7E_41A7_73CC6436573B_mobile_sl-SI.png Image_829A6732_18E9_9D7E_41A7_73CC6436573B.url = skin/Image_829A6732_18E9_9D7E_41A7_73CC6436573B_sl-SI.png Image_86175A84_183E_771A_41A4_7693262CBDAA_mobile.url = skin/Image_86175A84_183E_771A_41A4_7693262CBDAA_mobile_sl-SI.png Image_86175A84_183E_771A_41A4_7693262CBDAA.url = skin/Image_86175A84_183E_771A_41A4_7693262CBDAA_sl-SI.png Image_86369054_18EA_B33A_41B9_840F96782BEF_mobile.url = skin/Image_86369054_18EA_B33A_41B9_840F96782BEF_mobile_sl-SI.png Image_86369054_18EA_B33A_41B9_840F96782BEF.url = skin/Image_86369054_18EA_B33A_41B9_840F96782BEF_sl-SI.png Image_865EDD8E_185F_8D26_41B9_7B5D8A9B74D3_mobile.url = skin/Image_865EDD8E_185F_8D26_41B9_7B5D8A9B74D3_mobile_sl-SI.png Image_865EDD8E_185F_8D26_41B9_7B5D8A9B74D3.url = skin/Image_865EDD8E_185F_8D26_41B9_7B5D8A9B74D3_sl-SI.png Image_86706DBF_18E9_8D66_41BC_A6CCEA27E0F9_mobile.url = skin/Image_86706DBF_18E9_8D66_41BC_A6CCEA27E0F9_mobile_sl-SI.png Image_86706DBF_18E9_8D66_41BC_A6CCEA27E0F9.url = skin/Image_86706DBF_18E9_8D66_41BC_A6CCEA27E0F9_sl-SI.png Image_8696DA42_1839_B71E_41B1_53A96923D2F4_mobile.url = skin/Image_8696DA42_1839_B71E_41B1_53A96923D2F4_mobile_sl-SI.png Image_8696DA42_1839_B71E_41B1_53A96923D2F4.url = skin/Image_8696DA42_1839_B71E_41B1_53A96923D2F4_sl-SI.png Image_86BC9D56_183E_8D26_41AA_976C231CC3C5_mobile.url = skin/Image_86BC9D56_183E_8D26_41AA_976C231CC3C5_mobile_sl-SI.png Image_86BC9D56_183E_8D26_41AA_976C231CC3C5.url = skin/Image_86BC9D56_183E_8D26_41AA_976C231CC3C5_sl-SI.png Image_86D91DA0_183F_8D1A_41B0_9812D09ED4AA_mobile.url = skin/Image_86D91DA0_183F_8D1A_41B0_9812D09ED4AA_mobile_sl-SI.png Image_86D91DA0_183F_8D1A_41B0_9812D09ED4AA.url = skin/Image_86D91DA0_183F_8D1A_41B0_9812D09ED4AA_sl-SI.png Image_86ED042D_18EA_736A_41B7_D98ABAE2990B_mobile.url = skin/Image_86ED042D_18EA_736A_41B7_D98ABAE2990B_mobile_sl-SI.png Image_86ED042D_18EA_736A_41B7_D98ABAE2990B.url = skin/Image_86ED042D_18EA_736A_41B7_D98ABAE2990B_sl-SI.png Image_87A3D36F_183E_F5E6_4196_916C11BE62F5_mobile.url = skin/Image_87A3D36F_183E_F5E6_4196_916C11BE62F5_mobile_sl-SI.png Image_87A3D36F_183E_F5E6_4196_916C11BE62F5.url = skin/Image_87A3D36F_183E_F5E6_4196_916C11BE62F5_sl-SI.png Image_87A8DCAF_183E_7366_419E_3F5AEEDCF483_mobile.url = skin/Image_87A8DCAF_183E_7366_419E_3F5AEEDCF483_mobile_sl-SI.png Image_87A8DCAF_183E_7366_419E_3F5AEEDCF483.url = skin/Image_87A8DCAF_183E_7366_419E_3F5AEEDCF483_sl-SI.png Image_886A8E97_1866_8F26_419F_FF3ABE37F2A6_mobile.url = skin/Image_886A8E97_1866_8F26_419F_FF3ABE37F2A6_mobile_sl-SI.png Image_886A8E97_1866_8F26_419F_FF3ABE37F2A6.url = skin/Image_886A8E97_1866_8F26_419F_FF3ABE37F2A6_sl-SI.png Image_A51972DB_186E_772E_41AE_F8874FED1093.url = skin/Image_A51972DB_186E_772E_41AE_F8874FED1093_sl-SI.png Image_A9D50315_ECC9_27B2_41E0_11629A245DB3_mobile.url = skin/Image_A9D50315_ECC9_27B2_41E0_11629A245DB3_mobile_sl-SI.png Image_A9D50315_ECC9_27B2_41E0_11629A245DB3.url = skin/Image_A9D50315_ECC9_27B2_41E0_11629A245DB3_sl-SI.png Image_B4494EE8_F93C_965E_41E0_14E97A509B25_mobile.url = skin/Image_B4494EE8_F93C_965E_41E0_14E97A509B25_mobile_sl-SI.png Image_B4494EE8_F93C_965E_41E0_14E97A509B25.url = skin/Image_B4494EE8_F93C_965E_41E0_14E97A509B25_sl-SI.png Image_B5305F0C_F954_97D6_41C9_20828E1A07C8_mobile.url = skin/Image_B5305F0C_F954_97D6_41C9_20828E1A07C8_mobile_sl-SI.png Image_B5305F0C_F954_97D6_41C9_20828E1A07C8.url = skin/Image_B5305F0C_F954_97D6_41C9_20828E1A07C8_sl-SI.png Image_CAB510C3_ECEB_FF19_41EC_DD1FA4319554.url = skin/Image_CAB510C3_ECEB_FF19_41EC_DD1FA4319554_sl-SI.png Image_DBC8B6E7_283A_BCE6_4186_5119C8646A31_mobile.url = skin/Image_DBC8B6E7_283A_BCE6_4186_5119C8646A31_mobile_sl-SI.png Image_EA5AA761_EFBE_2A3B_41E3_77494BA58AD7.url = skin/Image_EA5AA761_EFBE_2A3B_41E3_77494BA58AD7_sl-SI.png Image_EAE90C81_EC9B_FEFB_41E7_98CBCE015FC8.url = skin/Image_EAE90C81_EC9B_FEFB_41E7_98CBCE015FC8_sl-SI.png Image_EAE90C82_EC9B_FEF9_41E8_2C6E5C80A420.url = skin/Image_EAE90C82_EC9B_FEF9_41E8_2C6E5C80A420_sl-SI.png Image_FE5D06E9_7050_7C45_41C5_ACF7E538F6EB_mobile.url = skin/Image_FE5D06E9_7050_7C45_41C5_ACF7E538F6EB_mobile_sl-SI.jpg Image_FE5D06E9_7050_7C45_41C5_ACF7E538F6EB.url = skin/Image_FE5D06E9_7050_7C45_41C5_ACF7E538F6EB_sl-SI.jpg ### Multiline Text HTMLText_6446A35D_18EE_B52A_41B2_954E39FA6651_mobile.html =


Kontakt


OBČINA BISTRICA OB SOTLI
Bistrica ob Sotli 17,
3256 Bistrica ob Sotli


Stacionarni telefon:
03 800 15 00


Fax številka:
03 800 15 15


Elektronska pošta:
obcina@bistricaobsotli.si


Spletna stran:
https://www.bistricaobsotli.si


Facebook


HTMLText_6446A35D_18EE_B52A_41B2_954E39FA6651.html =


Kontakt


OBČINA BISTRICA OB SOTLI
Bistrica ob Sotli 17,
3256 Bistrica ob Sotli


Stacionarni telefon: 03 800 15 00
Fax številka: 03 800 15 15
Elektronska pošta: obcina@bistricaobsotli.si
Spletna stran: https://www.bistricaobsotli.si


Facebook


HTMLText_C71E8D7B_EDB2_5B28_41D7_0A8CEE840328.html =
Dobrodošli v Bistrici ob Sotli – kjer narava, dediščina in mir hodijo z roko v roki
HTMLText_EAE90C82_EC9B_FEF9_41E0_D75021DF6582.html =
Dobrodošli v Bistrici ob Sotli – kjer narava, dediščina in mir hodijo z roko v roki
HTMLText_80F47BCA_18DE_952E_419D_7569F8F169CE.html =
Naselja Občine
Bistrica ob Sotli
HTMLText_C71E5D7B_EDB2_5B28_41E4_DB6E03DC9430.html =
Odkrijte Bistrico ob Sotli na sodoben in privlačen način – z virtualnim sprehodom, ki vas popelje skozi najlepše kotičke naše občine.


S pomočjo 360° panoramskih fotografij, posnetih tako z dronom kot s tal, boste lahko občudovali čudovite razglede s Kunšperske gore, spokojnost Svetih gora in urejene peš poti, ki vabijo k raziskovanju neokrnjene narave. Označene pohodne poti, kulturne in naravne znamenitosti ter raznolika krajina so zdaj le en klik stran.


Ta virtualni sprehod ni le tehnološki pripomoček – je povabilo. Povabilo, da občutite utrip kraja, začutite njegovo pristnost in se morda prav zaradi tega odločite za obisk v živo.


Raziščite naš kraj na daljavo. Sprehodite se med virtualnimi potmi. Zelo bomo veseli tudi vašega osebnega obiska.
HTMLText_EAE90C82_EC9B_FEF9_41C2_81057206AB56.html =
Odkrijte Bistrico ob Sotli na sodoben in privlačen način – z virtualnim sprehodom, ki vas popelje skozi najlepše kotičke naše občine.


S pomočjo 360° panoramskih fotografij, posnetih tako z dronom kot s tal, boste lahko občudovali čudovite razglede s Kunšperske gore, spokojnost Svetih gora in urejene peš poti, ki vabijo k raziskovanju neokrnjene narave. Označene pohodne poti, kulturne in naravne znamenitosti ter raznolika krajina so zdaj le en klik stran.


Ta virtualni sprehod ni le tehnološki pripomoček – je povabilo. Povabilo, da občutite utrip kraja, začutite njegovo pristnost in se morda prav zaradi tega odločite za obisk v živo.


Raziščite naš kraj na daljavo. Sprehodite se med virtualnimi potmi. Zelo bomo veseli tudi vašega osebnega obiska.
HTMLText_C71E8D7B_EDB2_5B28_41D7_0A8CEE840328_mobile.html =
Dobrodošli v Bistrici ob Sotli –
kjer narava, dediščina in mir hodijo z roko v roki
HTMLText_80F47BCA_18DE_952E_419D_7569F8F169CE_mobile.html =
Naselja Občine
Bistrica ob Sotli
HTMLText_C71E5D7B_EDB2_5B28_41E4_DB6E03DC9430_mobile.html =
Odkrijte Bistrico ob Sotli na sodoben in privlačen način – z virtualnim sprehodom, ki vas popelje skozi najlepše kotičke naše občine.


S pomočjo 360° panoramskih fotografij, posnetih tako z dronom kot s tal, boste lahko občudovali čudovite razglede s Kunšperske gore, spokojnost Svetih gora in urejene peš poti, ki vabijo k raziskovanju neokrnjene narave. Označene pohodne poti, kulturne in naravne znamenitosti ter raznolika krajina so zdaj le en klik stran.


Ta virtualni sprehod ni le tehnološki pripomoček – je povabilo. Povabilo, da občutite utrip kraja, začutite njegovo pristnost in se morda prav zaradi tega odločite za obisk v živo.


Raziščite naš kraj na daljavo. Sprehodite se med virtualnimi potmi. Zelo bomo veseli tudi vašega osebnega obiska.
HTMLText_9ABE7EE7_A086_CF16_41E3_E696EBB76AE7_mobile.html =
{{subtitle}}
HTMLText_D2B5BC32_86B5_77CA_41DA_65849FC17504_mobile.html =
Izvir Davjek, ki se nahaja v vasi Dekmanca je primer kraškega delovanja. Nastal na stiku med pobočjem in okoliško ravnico, na stiku med propustnim apnencem in nepropustnim laporjem. Izvir v plitvi kotanji ob strmem pobočju se nadaljuje v potok, kjer je še en izvir, katerega voda se lahko uporablja tudi za pitje. Potok se izliva v reko Sotlo. Kotanja meri v dolžino 10m, v širino 8m, izvir je v premeru 1m. Temperatura izvira je 16° C.
HTMLText_D2B5BC32_86B5_77CA_41DA_65849FC17504.html =
Izvir Davjek, ki se nahaja v vasi Dekmanca je primer kraškega delovanja. Nastal na stiku med pobočjem in okoliško ravnico, na stiku med propustnim apnencem in nepropustnim laporjem. Izvir v plitvi kotanji ob strmem pobočju se nadaljuje v potok, kjer je še en izvir, katerega voda se lahko uporablja tudi za pitje. Potok se izliva v reko Sotlo. Kotanja meri v dolžino 10m, v širino 8m, izvir je v premeru 1m. Temperatura izvira je 16° C.
HTMLText_C583FC4E_E4B6_FE09_41CA_33280FFA7C1B.html =
Kolarjeva domačija na Trebčah je neločljivo povezana z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom Titom. Kot domovanje njegove najljubše tete Ane Kolar je bila prizorišče njegovih obiskov in tudi sestankov pred drugo svetovno vojno, po njej pa predvsem kraj obiskov sestrični Ani Kostanjšek.


Domačijo predstavlja sklop treh objektov: rekonstruirana lesena hiša s slamnato streho, manjša stanovanjska hiša iz leta 1927 in senik na drugi strani reke Bistrice.


Ob Kolarjevi domačiji je v opuščenem rokavu reke Bistrice urejen ribnik, ki je v spomladanskih dneh daleč naokoli najpomembnejše mrestišče za številne dvoživke. V spomladanskem času je cesta postala črna točka za te male živalce, zato so bile postavljene nizke pregrade, ki jim preprečijo prehod.


Vsako leto se lahko udeležite prenosa dvoživk na drugo stran ceste.


Vir: https://izleti.turisticna-zveza.si/seznam/61
HTMLText_D5CE7535_86B3_71CE_41C8_548AD2C1F7F1.html =
Kravaričevo domačijo sestavljajo lesena, s slamo krita hiša, stara več kot 200 let, obnovljena, z ohranjeno črno kuhinjo, skedenj (ahker), ki je prav tako pokrit s slamo, ter lesen svinjak s straniščem.


V hiši gre za klasično razporeditev: skozi vrata vstopimo v kvadratno vežo in od tam v vse tri preostale prostore: v črno kuhinjo pred nami, v desno »hišo«, ki je služila kot spalnica ter v levo »hišo«, ki je služila kot kuhinja in dnevni bivalni prostor, od tam pa v »štiblc«. Notranjost hiše z eksponati je dobro ohranjena.


V bližini hiše stojita kapelica in lesena skulptura. Kapelica je posvečena Mariji dobrega srca, postavila pa sta jo Neža in Jožef Kravarič leta 1909. Lesena skulptura za hišo predstavlja Kravaričevega strica in jo je leta 2003 izdelal Franci Černelč."
HTMLText_D06F3AF8_86B7_9046_41C4_1567D67E7591.html =
Na Trebčah ob Kolarjevi domačiji se razprostira manjši ribnik, ki so ga uredili sočasno z izgradnjo nove ceste med Podsredo in Bistrico ob Sotli. Tok reke Bistrice je bil preemeščen južneje, opuščeni rokav reke so umetno zajeli. V ribnik se steka potok Perišče, na vzhodnem delu ribnika je urejen umeten odtok v Bistrico. Voda v ribniku ni globoka, pretok je močan.


Zaradi slabe raslojenosti temperature vode so v ribniku primerni pogoji za razraščanje rastlinskega sveta ter bivanje živali. Vsako leto se v zgodnjih spomladanskih dnevih v ribnik vračajo dvoživke in tu odlagajo svoje mreste, med njimi sekulja, navadna krastača, rosnica, planinski pupek.


Ribnik je skozi celo leto priljubljena točka za ribarenje.
HTMLText_D041F965_864D_904E_41B4_ACC61667E1AB.html =
Neznane in skrivnostne so podzemeljske poti vodnih kapljic, preden pridejo na dan kot izvir Trebčice. Zbirajo se v velikem poroznem pokrovu litotamnijskega apnenca, ki gradi Križan Vrh in Dekmanco, stik z neprepustno podlago peščenega laporja pa jim onemogoča nadaljevanje poti v notranjost zemlje. Stalni izvir je skozi tisočletja izdolbel kratko sotesko, nad katero se dviguje okoli 30m visoka, bleščeča bela stena litotamnijskega apnenca. Veter, voda, sonce in zmrzal ne dopuščajo, da bi se stena odela v zelenje, pač pa jo intenzivno drobijo v grušč, ki zasipa pobočje in okolico izvira.


Najbolj pisanih barv je soteska in ravnica pred njo spomladi, ko zacvetijo zvončki, pasje čebulice, vraničniki in pljučniki. V poletnem času je blagodejna in osvežujoča vlaga ujeta v na gosto vznikle in razbohotene liste repuha ter do tal segajoče veje starih vrb. Cvetenje ob izviru zaključujejo jesenski podleski, ki z nežnimi pastelnimi barvami cvetov pripravljajo naravo na zimski počitek.


V gosti podrasti in zavetju kamnitega nasipa si najdejo svoj življenjski prostor belouške, kobranke in krastače, živali, ki jih je v drugih okoljih zaradi človekovega vpliva čedalje manj.


Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli, marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst
HTMLText_C59A31EB_E48E_E60F_41D6_666B16D4EF7B.html =
Veliko vrednost območju daje panonska reka Sotla, ki s svojim meandrastim tokom zaokružuje slovensko državno mejo. Pod vasjo Kunšperk je reka v dolžini 1,5 km zarezala dolomitno prebojno sotesko Zelenjak, zavarovano kot naravni spomenik.


Tako je reka s svojim tokom prečno prerezala skrajni vzhodni del hribovja Orlice. Okoliška pobočja Kunšperka na slovenski in Csargradskega brda na hrvaški strani so strma in gozdnata, na njih pa se nahajajo skalni osamelci ter odlično ohranjena naravna vegetacija.


Soteska s svojo živo in neživo naravo velja za izredno naravovarstveno zanimiv prostor.
HTMLText_E78E662E_8654_B3DA_41D2_168948F9E0C0.html =
Z gozgovi poraščena vzpetina proti Kušperski gori kaže mnogo sledi pestrega naravnega oblikovanja površja, ki ga pokriva več skalnih osamelcev. Večje in pogleda vredno je skalno okno.


Zaradi oblike in prostoranahajanja je poimenovano kar Kunšpersko okno. Skozi Kunšpersko okno se odpira pogled na Orešje na Bizeljskem in Hrvaško zagorje.


To naravno in teško dostopno okno je spomladanskem in poletnem času domovanje za različne majhne živalske vrste.
HTMLText_06D7B5C1_7050_9C45_41B7_36F9E4BAE67B_mobile.html =
Kapela sv. Jurija, ki je pozidana na živi skali. Nastala je v predromanski dobi, bržkone v 9. ali 10.stol., čeprav se v listinah prvič omenja šele leta 1545. Ob nastanku je imela kratko, pravokotno ladjo, ki je verjetno že ob samem začetku imela polkrožno apsido, a so ji kasneje dodali štirioglat prezbiterij, čigar osnove so našli ob izkopavanjih v kapeli. Nekdaj je imela 3 oltarje, posvečene sv. Juriju, sv. Luciji in še enega pred vhodom v kapelo. Od vseh treh je danes ohranjen le še “zlati oltar” sv. Jurija iz leta 1667, ki je včasih še nosil kipe sv. Lucije (spomin na odpravljen oltar v ladji) in kipa sv. Klare in sv. Katarine Sienske. Zadnja dva kipa sta izginila v 30-tih letih.


Oltar je bil obnovljen leta 1845 in ponovno leta 1977.
V kapelo drži ozek in visok, polkrožno sklenjen portal. Na njegovi ločni prekladi je napis v nenavadnih pismenkah, ki jih do danes še niso razvozlali. Preklada naj bi, po mnenju dr. Stoparja, po svoji prvotni funkciji bila ostanek nekdanje piscine ali krstnega kamna, ki je imel nemara svoje mesto v cerkvi, tam, kjer so ob izkopavanjih našli jamo, obloženo s kamnitimi ploščami.


Desno od vrat je v steno vzidana plošča; original je iz svetlorumenega peščenjaka, nepravilne trapezoidne oblike, v katero je vrezan relief moža (ali sedi ali stoji, to odločitev bomo prepustili strokovnjakom) s hruškasto glavo in dvignjenimi rokami in zraven leve roke sta vrezani dve krogli. V zgornjem delu reliefa je več vrezanih nedoločljivih znakov. Dr. Cevc pravi,da:( je po stilnem značaju na meji med odmirajočim antičnim in oblikujočim se novim srednjeveškim predstavnim svetom. Je zgodnjesrednjeveški spomenik, njegov nastanek pa lahko datiramo proti koncu I. tisočletja”. Še dolgo bosta obe uganki pritegovali poglede mimoidočih in burili domišljijo strokovnjakov. (Med pisanjem tega teksta je izšlo novo Varstvo spomenikov, in tam avtorica Z. Tuner predvideva, da je Jurijeva kapela služila prvotno za krstilnico in da je na kamnu upodobljen Janez Krstnik, ki stoji v vodi, v roki pa drži zajemalko, s katero zajema vodo za krst).


Ladja je imela odprto ostrešje, s prezbiterijem pa jo povezuje polkrožni slavolok. Današnji prezbiterij, ki je trostrano zaključen, je iz 16.stol.; takrat so ga tudi obokali. Rebra prezbiterija počivajo na lijakastih konzolah ter se precej nepravilno spajajo v okroglem rozetastem sklepniku.
Svetloba prihaja v ladjo skozi več oken, najbolj zanimivi pa sta dve v južni ladijski steni, polkrožno sklenjeni in z obeh strani lijakasto vrezani v steno. Na najožjih delih ostenja je vstavljen lesen okvir, vrezan iz enega kosa. Kapela ni poslikana, ampak samo okrašena z geometrično poslikavo z naslikanimi pravokotniki in posvetilnimi križi. Na severni strani prezbiterija je tudi močno oksidirana stenska slika Matere Božje z otrokom iz 17. stol.


Ladja je imela odprto ostrešje, s prezbiterijem pa jo povezuje polkrožni slavolok. Današnji prezbiterij, ki je trostrano zaključen, je iz 16.stol.; takrat so ga tudi obokali. Rebra prezbiterija počivajo na lijakastih konzolah ter se precej nepravilno spajajo v okroglem rozetastem sklepniku.


Svetloba prihaja v ladjo skozi več oken, najbolj zanimivi pa sta dve v južni ladijski steni, polkrožno sklenjeni in z obeh strani lijakasto vrezani v steno. Na najožjih delih ostenja je vstavljen lesen okvir, vrezan iz enega kosa. Kapela ni poslikana, ampak samo okrašena z geometrično poslikavo z naslikanimi pravokotniki in posvetilnimi križi. Na severni strani prezbiterija je tudi močno oksidirana stenska slika Matere Božje z otrokom iz 17. stol.


Vir: https://svetegore.si/sv-jurij/
HTMLText_079F3A79_7057_F445_41CE_0873D0D02AAB_mobile.html =
Malo pod kapelo sv. Jurija je pozidana kapela sv. Martina; v virih prvič omenjena leta 1545. Tudi ta je pozidana na živi skali in ima pravokotno ladjo, ki je predromanska. Takrat je obsegala sedanjo ladjo, toda ravno krito, in verjetno apsido. V 2. pol. 15. stol. so apsido nadomestili s tristrano sklenjenim prezbiterijem in obokali ladjo. Pred vhodom je odprta lopa, ki so jo dozidali v 16. stol. V notranjščino vodi ozek in visok, zašiljen portal, ki je na vrhu sklenjen z usločenim, iz enega kosa kamna izklesanim lokom. Nad njim je v čelu stene ohranjeno pravokotno okence, ki je izklesano iz enega kosa.


Pred vhodnimi vrati je bil nekdaj še en oltar. Ladja in prezbiterij sta poslikana. Prezbiterij, ki ga pokriva rebrast obok, je poslikan z zgodnjebaročnimi freskami iz sredine 17. stol.; avtor pa je poslikal tudi prezbiterij Jurijeve kapele. Na stropu so upodobljeni štirje evangelisti; na severni strani sv. Martin, ki daje plašč revežu; naslikane so še Marija sedem žalosti, Marija Kraljica ter 2 svetnici. Ladjo je okoli leta 1500 poslikal čelovniški mojster. Na južni steni je sv. Martin na konju v stilizirani pokrajini, na severni poslednja sodba z Jezusom v mandorli; izvoljenim pripada lilija, grešnikom pa meč pogubljenja.


Na levi ga spremlja Marija z množico blaženih, na desni je Janez Krstnik, za njim pa se odpira peklensko žrelo. Nad vhodom je na steni upodobljen Veronikin prt. Proti oltarju, nad slavolokom, je upodobljen Jezušček z dvema angeloma. Ves strop je dekorativno poslikan z rastlinskimi motivi. Freske so bile restavrirane leta 1977. Na kamniti menzi stoji oltar iz leta 1665 s kipom sv. Martina. Oltar je bil obnovljen leta 1986, leta 1991 pa je kapela dobila tudi novo streho.


Vir: https://svetegore.si/sv-martin/
HTMLText_045914FF_7050_FC3D_41BA_D20495EAC2F5_mobile.html =
Prav na vrhu grebena je postavljena še zadnja kapela, ki je od leta 1893 posvečena Lurški Materi Božji, pred tem sv. Bolfenku.


Takrat so tudi odstranili star oltar in postavili novega v gotskem stilu, ki ga je izdelal Anton Pavlič, podobar z Buč. Ostanke oltarja in oltarno sliko sv. Bolfenka so takrat shranili v Boštjanovi kapeli. Kipa Lurške Marije in Bernardke so naročili v Grödnu na Tirolskem. Kapela ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen prezbiterij; na strehi lesen stolpič, zvona nima. Orožen je še videl na cerkvici letnico 1518; verjetno so jo tedaj pozidali; v virih pa se prvič omenja leta 1545.


Kamniti vogali prezbiterija in ladje so posuti z nenavadno oblikovanimi kamnoseškimi znamenji. Ladjo je od leta 1893 pokrivala lesena ometana banja. Ko so jo leta 1971 vso dotrajano odstranili in nameščali nazaj nov, raven lesen strop, kot je bil prvotno, so odkrili prvo poslikavo. Pasijonski prizori iz okrog leta 1600 so nekoč prekrivali vse stene. Na desni razločimo Jezusov slovesnilurska 2 vhod v Jeruzalem, zadnjo večerjo in Oljsko goro, Jezusa pred velikim duhovnom in prizor bičanja, na levi strani je križanje in vstajenje iz groba.


Nad vhodom je naslikan vrhnji del poslednje sodbe, levo je fragment rojstva. Tik za vrati je doprsna podoba plemiča v modni noši z “mlinskim kolesom” in redom zlatega runa okrog vratu. Prezbiterij, ki je križnorebrasto obokan, ločuje od ladje slavolok z na ajdovo zrno posnetimi robovi in je rahlo okrašen s črtami in pikami. Konzola za oltarjem ima podobo stilizirane figuralne maske. Leta 1970 so odstranili dotrajani oltar, namesto njega pa sem prenesli obnovljeni oltar iz Boštjanove kapele.


Danes v cerkvi hranijo tudi zahvalne podobe, ki so jih darovali verniki v zahvalo za uslišane priprošje. Od stare opreme je ohranjen le še poznogotski kip Matere Božje z Jezusom v rokah, ki ima po stari predlogi narejeno novo glavo.


Novo streho je kapela dobila leta 1986.


Vir: https://svetegore.si/lurska-kapela/
HTMLText_F6CC4135_EE96_AB38_41E4_1F163C4AE1D7_mobile.html =
Prva pisna omemba cerkve je iz leta 1545, čeprav se že takrat omenja, da je cerkev zelo stara. Upodobljena je tudi v Vischerjevi topografiji med gradovoma Cesargrad in Kunšperk.


Zgrajena je bila na prazgodovinski naselbini. V cerkvi so nekoč kaplani iz Sv. Petra pod Svetimi gorami brali vremenske maše in so za to sprejemali zbrani mošt. Leta 1777 so bile te maše na pobudo oskrbnika Bizeljskega gradu prenesene k Cerkvi sv. Marije Magdalene v Orešje. Z odlokom Jožefa II. je bila zaprta. Danes je cerkev v razvalinah. Po ustnem izročilu so leta 1473 Turki cerkev izropali in požgali.


Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svete_Marjete,_Kunšperk



HTMLText_F6CED2B7_EE91_A938_41D3_F125C4BFB2A4_mobile.html =
Svete gore so prastaro kulturno središče, žive saj 2000 let. Tu so Rimljani imeli svoja svetišča in grobove, kar so potrdila arheološka izkopavanja. Na hribu, s katerega pogled seže vse do Pohorja in daleč na hrvaško Zagorje, kraljuje pet sakralnih objektov.


Osrednji del zavzema romarska Marijina cerkev, okoli katere stoje štiri kapele: kapela Lurške Matere Božje, kapela sv. Boštjana in Fabijana, kapela sv. Jurija in kapela sv. Martina. V 18. stoletju je ob vznožju hriba nastalo župnišče, pred njim pa kapela, posvečena Žalostni Materi Božji.


Od tod pot do Svetih gora spremlja 15 postaj križevega pota, ki ga je leta 2000 izdelal akademski kipar Stane Jarm.
HTMLText_FD350556_7070_7C4F_41D1_0FD93D92DA50_mobile.html =
Tik nad Marijino cerkvijo se nahaja kapela, posvečena sv. Sebastijanu in sv. Fabijanu ali, kot ji ponavadi pravijo, Boštjanova kapela. Je edina postavljena prečno na sedlo, pozidali pa so jo verjetno v 1. pol. 15. stol. kot enotno stavbo z ladjo in prezbiterijem iz enega liva. Kapela se v virih prvič omenja leta 1545. Sredi 16. stol. so k levi strani ladje pozidali lopo in uredili nov prehod med cerkvijo in lopo, ki je bila prvotno odprta, a so loke v 19. stol. zazidali in uredili sobo. Ponovno so jih odkrili leta 1974.


Tudi ta kapela ima stolpič, vendar je brez zvona, tako kot spodnji kapeli. Ob straneh ima dve kvadratni okni in v oltarnem delu ohranjeno prvotno gotsko okno s trilistnim zaključkom. Notranjost kapele je zanimiva predvsem zaradi stenske poslikave. Na stenah, prvotno ravno kritega in nižjega prostora, je čelovniški mojster leta 1514 (letnica je za oltarno menzo) naslikal vrsto prizorov in svetniških likov. Na levi strani je najprej naslikan prizor kuge z bolnikom, s priprošnjiki in z Bogom Očetom, ki v znak sprave spravlja meč v nožnico. Nad levima oknoma je slikarija skoraj povsem uničena. Na vrhu vzhodne stene je mojster upodobil veliko mesto s stolpom in obzidjem, izpred katerega je odjezdila gruča jezdecev s psi. Prizor se nadaljuje na desni steni z mučenjem sv. Sebastijana. Nad oknom v tej steni in nad vrati v vežo so svetniške figure s klečečima donatorjema. Na steni za oltarjem je levo od okna naslikana sv. Helena, desno od nje pa je skoraj popolnoma uničena freska z ohranjeno letnico. Pod to plastjo je še ena starejša plast fresk iz okoli leta 1452; dr. Stopar jih pripisuje mojstru, ki je poslikal tudi prezbiterij v župni cerkvi sv. Petra v Bistrici ob Sotli. Ta plast je odkrita samo v eni sklepnih stranic in v ostenju gotskega okenca. Na stranici sta upodobljena sv. Sebastijan in sv. Fabijan, v okencu pa k tej poslikavi sodi del dekorativne vitične poslikave. Freske so obnavljali v letih 1970-71.


V 1. pol 17.stol. so kapelico nadzidali in nekdanji leseni strop nadomestili z obokom, ki so ga takrat tudi poslikali. Od opreme se je ohranil samo oltar iz leta 1662, lep primerek zlatega oltarja. V sredini sta bila kipa sv. Fabijana in sv. Sebastijana, levo in desno kipa Janeza Evangelista in Jakoba Starejšega, zgoraj še kipi Agate in Apolonije ter Mateja in na vrhu Mihaela. Ta oltar je bil obnovljen leta 1971 in je danes nameščen v najvišje ležeči Lurški kapeli (brez kipov), v kapeli pa je le še kamnita oltarna menza. Leta 1987 je bila streha prekrita z novimi skodlami.


Viri: https://svetegore.si/sv-sebastjan/
HTMLText_0506307D_7050_943D_41D7_E0C93311ABEE_mobile.html =
Zgodovina cerkve


Marijina cerkev je morala stati že vsaj v 13.stol., saj drugače hriba ne bi imenovali hrib Sv. Marije ali hrib Naše Gospe (pri Kunšperku).


Velika gradbena dela potekajo na hribu v 17. stol., ko povečano cerkev posveti leta 1611 ljubljanski škof Tomaž Hren. Ta cerkev je imela nižjo, ravno krito ladjo, manjši prezbiterij in pritlično zakristijo. Zvonik so ji prizidali istočasno ali nekoliko kasneje, vendar v l. pol. 17. stol.


Vizitacijski zapisnik iz leta 1651 nam govori, da je imela ta cerkev 4 oltarje in leseno pevsko emporo. Še pred koncem 17. stol. so postavili današnji prezbiterij ter hkrati tudi južni pritlični prizidek. Ker je cerkev postala premajhna, so okoli leta 1727 pozidali obe stranski ladji z galerijami, hkrati so dvignili glavno ladjo, jo obokali, zakristiji so prizidali oratorij ter dvignili tudi južni prizidek do višine stranskih ladij. Nato so vdelali še sedanjo pevsko emporo in tako povezali galeriji med seboj. Iz teh let je tudi greda, ki obteka ladjo v notranjščini ter vse kamnito obrobljene lunete na zunanjščini. Takrat so s polžjimi stopnicami uredili dostop v cerkev in na obe galeriji.


Cvetoča božja pot je zamrla v dobi jožefizma in šele po letu 1860 lahko govorimo o novem poletu, ki sta ga Sv.goram dala dva šempetrska župnika: Jurij Stepišnik (1857-1862) in Martin Sevnik (1862 – 1892). Prvi je dal na novo pokriti cerkveni kor in priskrbel nov tabernakelj za glavni oltar ter podobe križevega pota. Sevnik pa je cerkveno stavbo oskrbel z novim venčnim zidcem, dal vzidati nova okna in postaviti nov tron z železno ograjo za Marijin kip. Tomaž Fantoni pa je na novo poslikal glavni oltar, cerkveno ladjo ter nove oltarne podobe sv. Ane, Marije sv. rožnega venca, sv.Antona in sv.Izidorja. Ta dogodek so ovekovečili z napisom v sami cerkvi : (Cerkva Matere božje je bila od l.1868 do 1871 s pomočjo domačih in nekaterih ljudskih dobrotnikov od preč. g. Martina Zevnika župnika in kn.šk.duh. svetovalca, s podporo cehmeštrov Jan. Mošeta in Mat. Jasebeca, po g.Tomažu Fantoniju malariju in podobariju iz Gemone na Laškem, malana prezlačena in za vsem obnovljena.) “Dobrotniki se pobožnemu spominu vernih romarjev priporočajo”.


Zunanjost in notranjost cerkve


Glavni vhod v cerkev je pod mogočnim zvonikom, ki v spodnjem delu nadomešča vežo. V veži je tudi bogato profiliran in okrašen glavni portal, ki ima v sredini preklade Marijin monogram, nad njim pa v prizmi letnico 1732.
Sedanja zgodnjebaročna cerkev ima podobo bazilike. Je prostorna, troladijska in meri v dolžino 31 m ter v širino 17 m. Glavno ladjo delijo od nižjih, stranskih 4 pari mogočnih slopov. Nad stranskima ladjama sta galeriji z balustradami, kjer so včasih prenočevali romarji. Srednja ladja ima na zahodu pevsko emporo, ki je prav tako opremljena z balustrado, podpirata pa jo osmerokotna stebriča. Prezbiterij je enako širok in visok kot ladja, trostrano sklenjen in pozidan iz pravilno oblikovanih klesancev. Vanj zreta na koncu empor oba oratorija z dvojnima, kvadratnima oknoma.


Cerkveno notranjščino je poslikal, kot smo že omenili, Tomaž Fantoni. Od vhoda si na oboku ladje sledijo na levi strani prizori: sv.Pavel na poti v Damask zagleda Marijo z Jezusom; čudež v Kani Galilejski; Marija sreča Jezusa s križem; Marija skupaj z apostoli sprejme Sv.Duha. Na desni pa se vrste: izgon iz raja in napoved žene, ki bo kači strla glavo; papež Pij IX. leta 1854 razglasi Marijino brezmadežno spočetje; Marijino objokovanje pod križem; Marija in Jezus varujeta sv. Cerkev, pozidano na skali, sredi kipečih valov. Na oboku prezbiterija je naslikano Marijino vnebovzetje, ob straneh pa so uprizoritve iz Marijinih litanij. V stranskih ladjah so na stenah uprizorjena razna uslišanja, ki so se zgodila na priprošnjo svetogorske Marije. Tukaj je tudi slika zmage nad Turki pri Lepantu in ustanovitev cerkve Marije Snežne v Rimu. Avtor poslikav v stranskih ladjah ni znan in tudi njegove podobe so preprostejše od Fantonijevih. Mogoče sta avtorja teh podob slikarja Marko in Čeh, ki sta popravila in deloma na novo poslikala spodnji del cerkve.


Bolj kot freske pa nas pritegne glavni oltar, ki ga obdaja kamnita balustrada. Oltar je sestavljen iz dolge, iz kamna zidane menze in lesenega nastavka, ki kipi kvišku in se s svojo višino skoraj dotika stropa prezbiterija. Na menzi v sredini stoji neoromanski tabernakelj, ki ga je priskrbel župnik Stepišnik. Zadaj za njim pa se v treh nadstropjih pred nami zvrstijo glavni dogodki iz Marijinega življenja. Nad tabernakljem v polkrožni niši stoji na luni Marija Kraljica z žezlom v levici in z otrokom v desnici. Levo in desno od nje za ograjo muzicirajo angelčki na harfo, gosli, bas, bobne, orgle, trobento in klarinet. (Niso več ohranjena vsa glasbila.)
Spredaj plavata dva angela svečenosca, ob strani pa stojita po dva večja angela, nosilca znakov Marijinega brezmadežnega spočetja: hiše zlate, Davidovega stolpa, vrat nebeških in skrinje zaveze. Obok prekrivajo oblački in glavice angelčkov. Leta 1980 so ta del oltarja restavrirali in ugotovili, da je to najstarejši del oltarja in verjetno izhaja še iz prejšnje cerkve. Stepišnik je še videl na zadnji strani oltarja letnico 1693.


Levo in desno od polkrožne niše stoji po osem kapitlov, od katerih sta zadnja dva ovita. Pred njimi stojijo z leve proti desni: Zaharija, Jožef, Janez Krstnik in Elizabeta. Ves ta del je slavospev Brezmadežni, Kraljici angelov, Kraljici nebes in zemlje. V drugem nizu imamo v sredini prizor Marijinega rojstva. Ana leži v postelji v mogočni sobani, ob njej je Joahim, njenemu novorojenemu otroku pa streže 7 dekel. Pod visokim sobnim obokom se zibljeta dva angela in nosita lilijo, znak brez madeža rojene Device. Pod sliko je napis: ALTARE AUCTORITATE APOSTOLICA QUOTIDIE ET IN PERPETUUM PRIVILEGIATUM IN SUFRAGIUM ANN. Romae ad S.Petrum 3.Marzii 1871. V temenu loka plava nad sliko Sv.Duh. Z leve proti desni stojijo pred stebri: Marija Kleofova, Janez Evangelist, Jakob Starejši, Marija Saloma; na skrajnih koncih pa za pultom klečeča Devica Marija ter nadangel Gabriel – torej skupina oznanjenja. V tretji vrsti je v sredini prizor Marijinega kronanja v nebesih. Med stebri si od leve proti desni sledijo: Jožef Pravični, Suzana, Jakob Starejši, Juda Tadej, Esmerija in Simeon.


Tik pod stropom sta na ogredju še Jese z malim Davidom in David z liro, vmes pa štirje puti. Tako je na oltarju zbrano Marijino sorodstvo – CON SANGVINITAS CHRISTI. V spodnjem delu je bil oltar na novo pozlačen že leta 1905, ko je dobil tudi nove svečnike.


Oltar je posvečen trem Marijinim praznikom v letu: rojstvu – 8.9., oznanjenju – 25.3. in vnebovzetju – 15.8.


V ladji je k slopom prislonjenih 6 stranskih oltarjev. Prvi na levi je posvečen sv.Ani. Njeno oltarno podobo je preslikal Tomaž Fantoni. Levo in desno pa sta še kipa Zaharije in Janeza Krstnika. Drugi oltar je posvečen sv. Florijanu in nosi leseni kip svetnika, ki z golido gasi gorečo cerkev. Tretji oltar v tem nizu je posvečen sv. Antonu Puščavniku. Oljno podobo je naslikal Tomaž Fantoni. Oltar pa krasita še kipa sv. Blaža in sv. Urha.


V desnem nizu oltarjev je prvi posvečen Mariji sv. rožnega venca. Oltarno podobo je naslikal Tomaž Fantoni; obdana je s 15 okroglimi medaljoni rožnega venca, levo in desno pa sta še kipa sv. Dominika in sv. Vincencija Fererskega. Drugi oltar je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju, ki ga kaže umirajočega s križem v roki. Zadnji oltar je posvečen sv. Izidorju, ki ga je Fantoni naslikal s plugom in dvema angeloma. Ob straneh sta še kipa sv. Petra in sv. Andreja.
Oltarji so iz tretje četrtine 18. stol. Obnovljeni so bili okrog leta 1870. Vsi imajo zidano menzo, levi in desni v vrsti sta skoraj enaka.


Največkrat pa oko romarjev pritegne Marijin prestol v ladji. Mnogo bliže jim je kot glavni oltar in k njej se zatekajo s svojimi težavami ter priprošnjami. Župnik Sevnik je dal za Marijin kip urediti nov prestol, ki ga je obdal z novo železno ograjo. Kip v njem je star, a popolnoma predelan; prikazuje pa nam Marijo z Jezusom v naročju. Zanimivost je, da kip preoblačijo, in da imata Marija in Jezušček shranjenih okoli 30 različnih oblek.


Levo od prestola je baročna prižnica, ki je bila restavrirana leta 1979. Prednje polje krasi doprsni Jezus s kroglo v levici, medtem ko z desnico blagoslavlja. V pokončnih ovalnih medaljonih sta Janez in Matej. Ograjo dostopa na prižnico krasita v manjših ovalih Marko in Luka, zadnjo steno pa Mojzes s tablama v rokah. Na strehi je doprsni kip Kristusa Kralja, obdanega z žarki, oblački in glavicami angelcev. Prižnica je lep primerek poznega baroka tretje četrtine 18.stol.


Na pevski empori so tridelne orgle iz 1.pol. 18. stol. Leta 1740 jim je celjski orglar Janeček dodal pedal. Leta 1994 so bile obnovljene pod vodstvom Restavratorskega centra iz Ljubljane. Orgle imajo sedaj 14 registrov.


Razen vsega naštetega hrani cerkev tudi več zaobljubnih podob, med katerimi so najstarejše: iz leta 1680 (ženi se je spotaknil konj in pada v prepad), 1691 (bolnica v bolniški postelji se priporoča Mariji), 1696 ( klečeča žena), 1779 (prebivalci Župeče vasi v župniji sv.Lovrenca prihajajo na Sv.gore v procesiji po pomoč zoper živinsko kugo). Slika je zanimiva zaradi noš, oblike hiš in samih Sv. gor. Tukaj vidimo med Boštjanovo in Lurško kapelo še en manjši objekt, verjetno kapelico, ki pa je danes ni več. Slika je bila restavrirana leta 1979 in visi sedaj nad portalom v zakristijo. Ena izmed votivnih podob se nahaja v Posavskem muzeju Brežice.


Na vsaki strani vrat je po en kropilnik in oba nosita letnico 1652.


V Marijini cerkvi sta tudi dve kripti. Prva je pod velikim oltarjem in je nastala ob pozidavi današnjega prezbiterija, druga pa je v bližini prestola Matere Božje.


Cerkev je imela nekoč 3 zvonove, a je dva (srednjega in manjšega) leta 1917 pobrala vojska. Leta 1924 je bil potegnjen v zvonik nov zvon s podobo Matere Božje dobrega sveta. Že leta 1969 so cerkveni zvonik prekrili z bakreno pločevino. Leta 1982 sta bila na cerkvi zamenjana celotno ostrešje in kritina. (Nova streha nosi okrog 20.000 opek.) Leta 1990 so zaradi preprečevanja vlomov namestili varnostne naprave.


Vir: https://svetegore.si/mati-bozja/
HTMLText_FA2E8889_E49E_660B_41C3_A9AECC706DD9.html =
Grad Kunšperk leži na ozemlju, ki ga je posedovala Ema Krška (Breže-Selška). Leta 1042 ga je predala ženskemu benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem, nato pa je leta 1071 prešel v posest krške škofije.


Prvotni kunšperški grad je tedaj že stal na tem območju, zgrajen pa je bil predvsem v obrambne namene. Z lego tik nad Sotlo je obvladoval hrvaško Zagorje kot nasprotni par hrvaškemu Cesargradu. V virih se omenja šele v 12. stoletju, ko ga je dal krški škof Henrik porušiti zaradi spora z Otonom Herneškim glede prilaščanja krških posesti. Ko sta se Henrik in Oton pomirila, so grad znova pozidali. Kot posestniki gradu se v naslednjih letih omenjajo kunšperški vitezi. Moč kunšperških vitezov je po letu 1300 upadala, njihova posest se je začela drobiti. Kot lastniki gradu se nato omenjajo Celjski grofi, po njihovem padcu Habsburžani, v 16. stoletju rodbina Tattenbach, ki je posedovala obe gospoščini, Bizeljsko in Kunšperk. Sedež kunšperške gospoščine so prenesli na Bizeljsko in jo od tam upravljali. Zadnji se kot lastniki omenjajo Windischgrätzi.


Kunšperški grad je danes v razvalinah. Od nekdaj številnih različnih objektov se je ohranil mogočni romanski bergfrid – obrambni stolp, del obzidja ter grajska kapela.


Vir: https://kozjanski-park.si/strokovni-del/kultura/gradovi/
HTMLText_C4F9676E_E48A_6A09_41E0_74EFB544A2A7.html =
Kapela sv. Jurija, ki je pozidana na živi skali. Nastala je v predromanski dobi, bržkone v 9. ali 10.stol., čeprav se v listinah prvič omenja šele leta 1545. Ob nastanku je imela kratko, pravokotno ladjo, ki je verjetno že ob samem začetku imela polkrožno apsido, a so ji kasneje dodali štirioglat prezbiterij, čigar osnove so našli ob izkopavanjih v kapeli. Nekdaj je imela 3 oltarje, posvečene sv. Juriju, sv. Luciji in še enega pred vhodom v kapelo. Od vseh treh je danes ohranjen le še “zlati oltar” sv. Jurija iz leta 1667, ki je včasih še nosil kipe sv. Lucije (spomin na odpravljen oltar v ladji) in kipa sv. Klare in sv. Katarine Sienske. Zadnja dva kipa sta izginila v 30-tih letih.


Oltar je bil obnovljen leta 1845 in ponovno leta 1977.
V kapelo drži ozek in visok, polkrožno sklenjen portal. Na njegovi ločni prekladi je napis v nenavadnih pismenkah, ki jih do danes še niso razvozlali. Preklada naj bi, po mnenju dr. Stoparja, po svoji prvotni funkciji bila ostanek nekdanje piscine ali krstnega kamna, ki je imel nemara svoje mesto v cerkvi, tam, kjer so ob izkopavanjih našli jamo, obloženo s kamnitimi ploščami.


Desno od vrat je v steno vzidana plošča; original je iz svetlorumenega peščenjaka, nepravilne trapezoidne oblike, v katero je vrezan relief moža (ali sedi ali stoji, to odločitev bomo prepustili strokovnjakom) s hruškasto glavo in dvignjenimi rokami in zraven leve roke sta vrezani dve krogli. V zgornjem delu reliefa je več vrezanih nedoločljivih znakov. Dr. Cevc pravi,da:( je po stilnem značaju na meji med odmirajočim antičnim in oblikujočim se novim srednjeveškim predstavnim svetom. Je zgodnjesrednjeveški spomenik, njegov nastanek pa lahko datiramo proti koncu I. tisočletja”. Še dolgo bosta obe uganki pritegovali poglede mimoidočih in burili domišljijo strokovnjakov. (Med pisanjem tega teksta je izšlo novo Varstvo spomenikov, in tam avtorica Z. Tuner predvideva, da je Jurijeva kapela služila prvotno za krstilnico in da je na kamnu upodobljen Janez Krstnik, ki stoji v vodi, v roki pa drži zajemalko, s katero zajema vodo za krst).


Ladja je imela odprto ostrešje, s prezbiterijem pa jo povezuje polkrožni slavolok. Današnji prezbiterij, ki je trostrano zaključen, je iz 16.stol.; takrat so ga tudi obokali. Rebra prezbiterija počivajo na lijakastih konzolah ter se precej nepravilno spajajo v okroglem rozetastem sklepniku.
Svetloba prihaja v ladjo skozi več oken, najbolj zanimivi pa sta dve v južni ladijski steni, polkrožno sklenjeni in z obeh strani lijakasto vrezani v steno. Na najožjih delih ostenja je vstavljen lesen okvir, vrezan iz enega kosa. Kapela ni poslikana, ampak samo okrašena z geometrično poslikavo z naslikanimi pravokotniki in posvetilnimi križi. Na severni strani prezbiterija je tudi močno oksidirana stenska slika Matere Božje z otrokom iz 17. stol.


Ladja je imela odprto ostrešje, s prezbiterijem pa jo povezuje polkrožni slavolok. Današnji prezbiterij, ki je trostrano zaključen, je iz 16.stol.; takrat so ga tudi obokali. Rebra prezbiterija počivajo na lijakastih konzolah ter se precej nepravilno spajajo v okroglem rozetastem sklepniku.


Svetloba prihaja v ladjo skozi več oken, najbolj zanimivi pa sta dve v južni ladijski steni, polkrožno sklenjeni in z obeh strani lijakasto vrezani v steno. Na najožjih delih ostenja je vstavljen lesen okvir, vrezan iz enega kosa. Kapela ni poslikana, ampak samo okrašena z geometrično poslikavo z naslikanimi pravokotniki in posvetilnimi križi. Na severni strani prezbiterija je tudi močno oksidirana stenska slika Matere Božje z otrokom iz 17. stol.


Vir: https://svetegore.si/sv-jurij/
HTMLText_079F3A79_7057_F445_41CE_0873D0D02AAB.html =
Malo pod kapelo sv. Jurija je pozidana kapela sv. Martina; v virih prvič omenjena leta 1545. Tudi ta je pozidana na živi skali in ima pravokotno ladjo, ki je predromanska. Takrat je obsegala sedanjo ladjo, toda ravno krito, in verjetno apsido. V 2. pol. 15. stol. so apsido nadomestili s tristrano sklenjenim prezbiterijem in obokali ladjo. Pred vhodom je odprta lopa, ki so jo dozidali v 16. stol. V notranjščino vodi ozek in visok, zašiljen portal, ki je na vrhu sklenjen z usločenim, iz enega kosa kamna izklesanim lokom. Nad njim je v čelu stene ohranjeno pravokotno okence, ki je izklesano iz enega kosa.


Pred vhodnimi vrati je bil nekdaj še en oltar. Ladja in prezbiterij sta poslikana. Prezbiterij, ki ga pokriva rebrast obok, je poslikan z zgodnjebaročnimi freskami iz sredine 17. stol.; avtor pa je poslikal tudi prezbiterij Jurijeve kapele. Na stropu so upodobljeni štirje evangelisti; na severni strani sv. Martin, ki daje plašč revežu; naslikane so še Marija sedem žalosti, Marija Kraljica ter 2 svetnici. Ladjo je okoli leta 1500 poslikal čelovniški mojster. Na južni steni je sv. Martin na konju v stilizirani pokrajini, na severni poslednja sodba z Jezusom v mandorli; izvoljenim pripada lilija, grešnikom pa meč pogubljenja.


Na levi ga spremlja Marija z množico blaženih, na desni je Janez Krstnik, za njim pa se odpira peklensko žrelo. Nad vhodom je na steni upodobljen Veronikin prt. Proti oltarju, nad slavolokom, je upodobljen Jezušček z dvema angeloma. Ves strop je dekorativno poslikan z rastlinskimi motivi. Freske so bile restavrirane leta 1977. Na kamniti menzi stoji oltar iz leta 1665 s kipom sv. Martina. Oltar je bil obnovljen leta 1986, leta 1991 pa je kapela dobila tudi novo streho.


Vir: https://svetegore.si/sv-martin/
HTMLText_E3171EC2_F92D_B652_41C6_94690A4ED4FF.html =
Na Kunšperski gori v Boštnarjevem bregu stoji zanimiv skalnat sklad Ajdovska baba. Bila je velikanka, ki je v naročju nosila otroka, na glavi pa sedemstolitrsko vedro vode. Coprnice so ji povedale naj se ne obrača in bo dobila moža nazaj. Po močnem hrupu se obrnila in tako za vekomaj okamnela. Še danes se coprnice zbirajo na križišču ob Ajdovski babi.
HTMLText_045914FF_7050_FC3D_41BA_D20495EAC2F5.html =
Prav na vrhu grebena je postavljena še zadnja kapela, ki je od leta 1893 posvečena Lurški Materi Božji, pred tem sv. Bolfenku.


Takrat so tudi odstranili star oltar in postavili novega v gotskem stilu, ki ga je izdelal Anton Pavlič, podobar z Buč. Ostanke oltarja in oltarno sliko sv. Bolfenka so takrat shranili v Boštjanovi kapeli. Kipa Lurške Marije in Bernardke so naročili v Grödnu na Tirolskem. Kapela ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen prezbiterij; na strehi lesen stolpič, zvona nima. Orožen je še videl na cerkvici letnico 1518; verjetno so jo tedaj pozidali; v virih pa se prvič omenja leta 1545.


Kamniti vogali prezbiterija in ladje so posuti z nenavadno oblikovanimi kamnoseškimi znamenji. Ladjo je od leta 1893 pokrivala lesena ometana banja. Ko so jo leta 1971 vso dotrajano odstranili in nameščali nazaj nov, raven lesen strop, kot je bil prvotno, so odkrili prvo poslikavo. Pasijonski prizori iz okrog leta 1600 so nekoč prekrivali vse stene. Na desni razločimo Jezusov slovesnilurska 2 vhod v Jeruzalem, zadnjo večerjo in Oljsko goro, Jezusa pred velikim duhovnom in prizor bičanja, na levi strani je križanje in vstajenje iz groba.


Nad vhodom je naslikan vrhnji del poslednje sodbe, levo je fragment rojstva. Tik za vrati je doprsna podoba plemiča v modni noši z “mlinskim kolesom” in redom zlatega runa okrog vratu. Prezbiterij, ki je križnorebrasto obokan, ločuje od ladje slavolok z na ajdovo zrno posnetimi robovi in je rahlo okrašen s črtami in pikami. Konzola za oltarjem ima podobo stilizirane figuralne maske. Leta 1970 so odstranili dotrajani oltar, namesto njega pa sem prenesli obnovljeni oltar iz Boštjanove kapele.


Danes v cerkvi hranijo tudi zahvalne podobe, ki so jih darovali verniki v zahvalo za uslišane priprošje. Od stare opreme je ohranjen le še poznogotski kip Matere Božje z Jezusom v rokah, ki ima po stari predlogi narejeno novo glavo.


Novo streho je kapela dobila leta 1986.


Vir: https://svetegore.si/lurska-kapela/
HTMLText_F6CC4135_EE96_AB38_41E4_1F163C4AE1D7.html =
Prva pisna omemba cerkve je iz leta 1545, čeprav se že takrat omenja, da je cerkev zelo stara. Upodobljena je tudi v Vischerjevi topografiji med gradovoma Cesargrad in Kunšperk.


Zgrajena je bila na prazgodovinski naselbini. V cerkvi so nekoč kaplani iz Sv. Petra pod Svetimi gorami brali vremenske maše in so za to sprejemali zbrani mošt. Leta 1777 so bile te maše na pobudo oskrbnika Bizeljskega gradu prenesene k Cerkvi sv. Marije Magdalene v Orešje. Z odlokom Jožefa II. je bila zaprta. Danes je cerkev v razvalinah. Po ustnem izročilu so leta 1473 Turki cerkev izropali in požgali.


Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svete_Marjete,_Kunšperk



HTMLText_F4BF1528_EE97_AB28_41E4_38E3F38DEDAF.html =
Soteska izrazito sredogorske reke Bistrice med Trebčami in Zagajem v dolžini okoli 3 km je najslikovitejša in najbolj ohranjena rečna soteska v vzhodni Sloveniji in nam skozi odlično ohranjen del rečnega ekosistema kaže sledi tisočletnega delovanja narave.


Reka je večji del svoje struge vrezala v triasne kamenine, obsežnejši prodni nanosi v strugi pa pričajo o njenem hudourniškem značaju. Slovi po raznolikih vodnih prizorih, bistri vodi in pestrem menjavanju širših in ožjih dolinskih delov.


Pestros soteske dopolnjuje živa narava. V soteski uspevajo nekatere manj znane in rastlinske vrste: kranjska lilija, rumenkasti luk, srhkodlakavi natreskovec, gladnica, bodeča lobodika. Zanimljivosti živalskega sveta so gamsi, ujede, divji prašiči, dvoživke ter številni kačji pastirji.
HTMLText_F6CED2B7_EE91_A938_41D3_F125C4BFB2A4.html =
Svete gore so prastaro kulturno središče, žive saj 2000 let. Tu so Rimljani imeli svoja svetišča in grobove, kar so potrdila arheološka izkopavanja. Na hribu, s katerega pogled seže vse do Pohorja in daleč na hrvaško Zagorje, kraljuje pet sakralnih objektov.


Osrednji del zavzema romarska Marijina cerkev, okoli katere stoje štiri kapele: kapela Lurške Matere Božje, kapela sv. Boštjana in Fabijana, kapela sv. Jurija in kapela sv. Martina. V 18. stoletju je ob vznožju hriba nastalo župnišče, pred njim pa kapela, posvečena Žalostni Materi Božji.


Od tod pot do Svetih gora spremlja 15 postaj križevega pota, ki ga je leta 2000 izdelal akademski kipar Stane Jarm.
HTMLText_F7628814_EE92_58F8_41D1_3D9D58E94269.html =
Tik hrvaške meje, v vasi Ples, stoji podružnica sv. Križa, od koder se odpira čudovit razgled po Obsotelju in Hrvaškem Zagorju. Cerkvena stavba iz l.1607 (letnica na prekladi stranskega portala) ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen obokan prezbiterij. Pozneje, morda še v 18. stol., so obokali ladjo, med leti 1877-80 so prizidali zvonik, podaljšali ladjo, povečali zakristijo. Zanimiv je mali zvon z napisom Hans Horn me fecit anno 1598. Velik oltar tabernakljatega tipa z veliko deizisno skupino iz okrog 1860 je podobarski izdelek, enako oltar sv. Urbana (okrog 1877-80) in prižnica. Orgle so iz leta 1883.
V letu 1995 je cerkev doživela nekaj obnovitvenih del (drenaža, ometi, pleskanje, na novo prekrit zvonik), v letu 2000 pa dobila še novi tlak v cerkvi. Cerkev Sv. Križa na Vini gori velja za eno najlepših razglednih točk v naši občini.
Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli, marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst



HTMLText_FD350556_7070_7C4F_41D1_0FD93D92DA50.html =
Tik nad Marijino cerkvijo se nahaja kapela, posvečena sv. Sebastijanu in sv. Fabijanu ali, kot ji ponavadi pravijo, Boštjanova kapela. Je edina postavljena prečno na sedlo, pozidali pa so jo verjetno v 1. pol. 15. stol. kot enotno stavbo z ladjo in prezbiterijem iz enega liva. Kapela se v virih prvič omenja leta1545. Sredi 16. stol. so k levi strani ladje pozidali lopo in uredili nov prehod med cerkvijo in lopo, ki je bila prvotno odprta, a so loke v 19. stol. zazidali in uredili sobo. Ponovno so jih odkrili leta 1974.


Tudi ta kapela ima stolpič, vendar je brez zvona, tako kot spodnji kapeli. Ob straneh ima dve kvadratni okni in v oltarnem delu ohranjeno prvotno gotsko okno s trilistnim zaključkom. Notranjost kapele je zanimiva predvsem zaradi stenske poslikave. Na stenah, prvotno ravno kritega in nižjega prostora, je čelovniški mojster leta 1514 (letnica je za oltarno menzo) naslikal vrsto prizorov in svetniških likov. Na levi strani je najprej naslikan prizor kuge z bolnikom, s priprošnjiki in z Bogom Očetom, ki v znak sprave spravlja meč v nožnico. Nad levima oknoma je slikarija skoraj povsem uničena. Na vrhu vzhodne stene je mojster upodobil veliko mesto s stolpom in obzidjem, izpred katerega je odjezdila gruča jezdecev s psi. Prizor se nadaljuje na desni steni z mučenjem sv. Sebastijana. Nad oknom v tej steni in nad vrati v vežo so svetniške figure s klečečima donatorjema. Na steni za oltarjem je levo od okna naslikana sv. Helena, desno od nje pa je skoraj popolnoma uničena freska z ohranjeno letnico. Pod to plastjo je še ena starejša plast fresk iz okoli leta 1452; dr. Stopar jih pripisuje mojstru, ki je poslikal tudi prezbiterij v župni cerkvi sv. Petra v Bistrici ob Sotli. Ta plast je odkrita samo v eni sklepnih stranic in v ostenju gotskega okenca. Na stranici sta upodobljena sv. Sebastijan in sv. Fabijan, v okencu pa k tej poslikavi sodi del dekorativne vitične poslikave. Freske so obnavljali v letih 1970-71.


V 1. pol 17.stol. so kapelico nadzidali in nekdanji leseni strop nadomestili z obokom, ki so ga takrat tudi poslikali. Od opreme se je ohranil samo oltar iz leta 1662, lep primerek zlatega oltarja. V sredini sta bila kipa sv. Fabijana in sv. Sebastijana, levo in desno kipa Janeza Evangelista in Jakoba Starejšega, zgoraj še kipi Agate in Apolonije ter Mateja in na vrhu Mihaela. Ta oltar je bil obnovljen leta 1971 in je danes nameščen v najvišje ležeči Lurški kapeli (brez kipov), v kapeli pa je le še kamnita oltarna menza. Leta 1987 je bila streha prekrita z novimi skodlami.


Viri: https://svetegore.si/sv-sebastjan/
HTMLText_FEA827D9_E778_485E_41E1_C790C65FDC54.html =
V dolini je na platoju, ki je s treh strani obdan z obzidjem in predstavlja ostanek nekoč utrjenega tabora, farna cerkev sv. Petra. Prvič se omenja leta 1275. Najstarejša sestavina cerkve je njena ladja, ki je v osnovi še predromanska. Ta ladja je bila nižja od današnje in je imela pravokoten prezbiterij. V 14. ali 15. stol. so jo povišali za približno 2 metra in jo znotraj rebrasto obokali, podrli stari pravokotni kor in namesto njega pozidali tristrano sklenjeni prezbiterij. Leta 1654 so ji prizidali zvonik. Kasneje so jo barokizirali, zamenjali njen gotski obok z baročnim in prizidali obe kapeli.


V začetku 19. stol. je bila že v tako slabem stanju, da so iz nje morali odnesti cerkveno posodje. Leta 1835 so jo popravili, da so jo spet lahko uporabljali; v letih 1837 in 1838 pa so jo prebarvali in olepšali. Ob koncu 19. stol. se je pojavila težnja po zgraditvi nove, večje župnijske cerkve. Za njeno zgraditev je bila kasneje osnovana “Cerkvena družba za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Petru pod Sv. Gorami”. Še leta 1914 so se prepirali, kje bi nova cerkev stala in kateremu svetniku bi bila posvečena. Ves denar, ki ga je ta družba zbrala, so namenili za nove zvonove leta 1924. Okrog leta 1880 so cerkev regotizirali. Leta 1968 so obnovili fasado; leta 1970 so v cerkev na novo napeljali električno napeljavo in postavili novo oltarno menzo. Pri tem so odstranili neogotski oltar A. Pavliča iz leta 1884.


Današnja cerkev ima kratko podolžno ladjo, h kateri se na vzhodni strani prislanja prezbiterij z gotskimi okni. Na zahodni strani je k stavbi prizidan zvonik z baročno kapo, ki so mu zamenjali pločevinasto kritino leta 1988. Leta 1994 so potegnili v zvonik nove zvonove.


Vir: https://svetegore.si/zupnije/sv-peter/



HTMLText_0506307D_7050_943D_41D7_E0C93311ABEE.html =
Zgodovina cerkve


Marijina cerkev je morala stati že vsaj v 13.stol., saj drugače hriba ne bi imenovali hrib Sv. Marije ali hrib Naše Gospe (pri Kunšperku).


Velika gradbena dela potekajo na hribu v 17. stol., ko povečano cerkev posveti leta 1611 ljubljanski škof Tomaž Hren. Ta cerkev je imela nižjo, ravno krito ladjo, manjši prezbiterij in pritlično zakristijo. Zvonik so ji prizidali istočasno ali nekoliko kasneje, vendar v l. pol. 17. stol.


Vizitacijski zapisnik iz leta 1651 nam govori, da je imela ta cerkev 4 oltarje in leseno pevsko emporo. Še pred koncem 17. stol. so postavili današnji prezbiterij ter hkrati tudi južni pritlični prizidek. Ker je cerkev postala premajhna, so okoli leta 1727 pozidali obe stranski ladji z galerijami, hkrati so dvignili glavno ladjo, jo obokali, zakristiji so prizidali oratorij ter dvignili tudi južni prizidek do višine stranskih ladij. Nato so vdelali še sedanjo pevsko emporo in tako povezali galeriji med seboj. Iz teh let je tudi greda, ki obteka ladjo v notranjščini ter vse kamnito obrobljene lunete na zunanjščini. Takrat so s polžjimi stopnicami uredili dostop v cerkev in na obe galeriji.


Cvetoča božja pot je zamrla v dobi jožefizma in šele po letu 1860 lahko govorimo o novem poletu, ki sta ga Sv.goram dala dva šempetrska župnika: Jurij Stepišnik (1857-1862) in Martin Sevnik (1862 – 1892). Prvi je dal na novo pokriti cerkveni kor in priskrbel nov tabernakelj za glavni oltar ter podobe križevega pota. Sevnik pa je cerkveno stavbo oskrbel z novim venčnim zidcem, dal vzidati nova okna in postaviti nov tron z železno ograjo za Marijin kip. Tomaž Fantoni pa je na novo poslikal glavni oltar, cerkveno ladjo ter nove oltarne podobe sv. Ane, Marije sv. rožnega venca, sv.Antona in sv.Izidorja. Ta dogodek so ovekovečili z napisom v sami cerkvi : (Cerkva Matere božje je bila od l.1868 do 1871 s pomočjo domačih in nekaterih ljudskih dobrotnikov od preč. g. Martina Zevnika župnika in kn.šk.duh. svetovalca, s podporo cehmeštrov Jan. Mošeta in Mat. Jasebeca, po g.Tomažu Fantoniju malariju in podobariju iz Gemone na Laškem, malana prezlačena in za vsem obnovljena.) “Dobrotniki se pobožnemu spominu vernih romarjev priporočajo”.


Zunanjost in notranjost cerkve


Glavni vhod v cerkev je pod mogočnim zvonikom, ki v spodnjem delu nadomešča vežo. V veži je tudi bogato profiliran in okrašen glavni portal, ki ima v sredini preklade Marijin monogram, nad njim pa v prizmi letnico 1732.
Sedanja zgodnjebaročna cerkev ima podobo bazilike. Je prostorna, troladijska in meri v dolžino 31 m ter v širino 17 m. Glavno ladjo delijo od nižjih, stranskih 4 pari mogočnih slopov. Nad stranskima ladjama sta galeriji z balustradami, kjer so včasih prenočevali romarji. Srednja ladja ima na zahodu pevsko emporo, ki je prav tako opremljena z balustrado, podpirata pa jo osmerokotna stebriča. Prezbiterij je enako širok in visok kot ladja, trostrano sklenjen in pozidan iz pravilno oblikovanih klesancev. Vanj zreta na koncu empor oba oratorija z dvojnima, kvadratnima oknoma.


Cerkveno notranjščino je poslikal, kot smo že omenili, Tomaž Fantoni. Od vhoda si na oboku ladje sledijo na levi strani prizori: sv.Pavel na poti v Damask zagleda Marijo z Jezusom; čudež v Kani Galilejski; Marija sreča Jezusa s križem; Marija skupaj z apostoli sprejme Sv.Duha. Na desni pa se vrste: izgon iz raja in napoved žene, ki bo kači strla glavo; papež Pij IX. leta 1854 razglasi Marijino brezmadežno spočetje; Marijino objokovanje pod križem; Marija in Jezus varujeta sv. Cerkev, pozidano na skali, sredi kipečih valov. Na oboku prezbiterija je naslikano Marijino vnebovzetje, ob straneh pa so uprizoritve iz Marijinih litanij. V stranskih ladjah so na stenah uprizorjena razna uslišanja, ki so se zgodila na priprošnjo svetogorske Marije. Tukaj je tudi slika zmage nad Turki pri Lepantu in ustanovitev cerkve Marije Snežne v Rimu. Avtor poslikav v stranskih ladjah ni znan in tudi njegove podobe so preprostejše od Fantonijevih. Mogoče sta avtorja teh podob slikarja Marko in Čeh, ki sta popravila in deloma na novo poslikala spodnji del cerkve.


Bolj kot freske pa nas pritegne glavni oltar, ki ga obdaja kamnita balustrada. Oltar je sestavljen iz dolge, iz kamna zidane menze in lesenega nastavka, ki kipi kvišku in se s svojo višino skoraj dotika stropa prezbiterija. Na menzi v sredini stoji neoromanski tabernakelj, ki ga je priskrbel župnik Stepišnik. Zadaj za njim pa se v treh nadstropjih pred nami zvrstijo glavni dogodki iz Marijinega življenja. Nad tabernakljem v polkrožni niši stoji na luni Marija Kraljica z žezlom v levici in z otrokom v desnici. Levo in desno od nje za ograjo muzicirajo angelčki na harfo, gosli, bas, bobne, orgle, trobento in klarinet. (Niso več ohranjena vsa glasbila.)
Spredaj plavata dva angela svečenosca, ob strani pa stojita po dva večja angela, nosilca znakov Marijinega brezmadežnega spočetja: hiše zlate, Davidovega stolpa, vrat nebeških in skrinje zaveze. Obok prekrivajo oblački in glavice angelčkov. Leta 1980 so ta del oltarja restavrirali in ugotovili, da je to najstarejši del oltarja in verjetno izhaja še iz prejšnje cerkve. Stepišnik je še videl na zadnji strani oltarja letnico 1693.


Levo in desno od polkrožne niše stoji po osem kapitlov, od katerih sta zadnja dva ovita. Pred njimi stojijo z leve proti desni: Zaharija, Jožef, Janez Krstnik in Elizabeta. Ves ta del je slavospev Brezmadežni, Kraljici angelov, Kraljici nebes in zemlje. V drugem nizu imamo v sredini prizor Marijinega rojstva. Ana leži v postelji v mogočni sobani, ob njej je Joahim, njenemu novorojenemu otroku pa streže 7 dekel. Pod visokim sobnim obokom se zibljeta dva angela in nosita lilijo, znak brez madeža rojene Device. Pod sliko je napis: ALTARE AUCTORITATE APOSTOLICA QUOTIDIE ET IN PERPETUUM PRIVILEGIATUM IN SUFRAGIUM ANN. Romae ad S.Petrum 3.Marzii 1871. V temenu loka plava nad sliko Sv.Duh. Z leve proti desni stojijo pred stebri: Marija Kleofova, Janez Evangelist, Jakob Starejši, Marija Saloma; na skrajnih koncih pa za pultom klečeča Devica Marija ter nadangel Gabriel – torej skupina oznanjenja. V tretji vrsti je v sredini prizor Marijinega kronanja v nebesih. Med stebri si od leve proti desni sledijo: Jožef Pravični, Suzana, Jakob Starejši, Juda Tadej, Esmerija in Simeon.


Tik pod stropom sta na ogredju še Jese z malim Davidom in David z liro, vmes pa štirje puti. Tako je na oltarju zbrano Marijino sorodstvo – CON SANGVINITAS CHRISTI. V spodnjem delu je bil oltar na novo pozlačen že leta 1905, ko je dobil tudi nove svečnike.


Oltar je posvečen trem Marijinim praznikom v letu: rojstvu – 8.9., oznanjenju – 25.3. in vnebovzetju – 15.8.


V ladji je k slopom prislonjenih 6 stranskih oltarjev. Prvi na levi je posvečen sv.Ani. Njeno oltarno podobo je preslikal Tomaž Fantoni. Levo in desno pa sta še kipa Zaharije in Janeza Krstnika. Drugi oltar je posvečen sv. Florijanu in nosi leseni kip svetnika, ki z golido gasi gorečo cerkev. Tretji oltar v tem nizu je posvečen sv. Antonu Puščavniku. Oljno podobo je naslikal Tomaž Fantoni. Oltar pa krasita še kipa sv. Blaža in sv. Urha.


V desnem nizu oltarjev je prvi posvečen Mariji sv. rožnega venca. Oltarno podobo je naslikal Tomaž Fantoni; obdana je s 15 okroglimi medaljoni rožnega venca, levo in desno pa sta še kipa sv. Dominika in sv. Vincencija Fererskega. Drugi oltar je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju, ki ga kaže umirajočega s križem v roki. Zadnji oltar je posvečen sv. Izidorju, ki ga je Fantoni naslikal s plugom in dvema angeloma. Ob straneh sta še kipa sv. Petra in sv. Andreja.
Oltarji so iz tretje četrtine 18. stol. Obnovljeni so bili okrog leta 1870. Vsi imajo zidano menzo, levi in desni v vrsti sta skoraj enaka.


Največkrat pa oko romarjev pritegne Marijin prestol v ladji. Mnogo bliže jim je kot glavni oltar in k njej se zatekajo s svojimi težavami ter priprošnjami. Župnik Sevnik je dal za Marijin kip urediti nov prestol, ki ga je obdal z novo železno ograjo. Kip v njem je star, a popolnoma predelan; prikazuje pa nam Marijo z Jezusom v naročju. Zanimivost je, da kip preoblačijo, in da imata Marija in Jezušček shranjenih okoli 30 različnih oblek.


Levo od prestola je baročna prižnica, ki je bila restavrirana leta 1979. Prednje polje krasi doprsni Jezus s kroglo v levici, medtem ko z desnico blagoslavlja. V pokončnih ovalnih medaljonih sta Janez in Matej. Ograjo dostopa na prižnico krasita v manjših ovalih Marko in Luka, zadnjo steno pa Mojzes s tablama v rokah. Na strehi je doprsni kip Kristusa Kralja, obdanega z žarki, oblački in glavicami angelcev. Prižnica je lep primerek poznega baroka tretje četrtine 18.stol.


Na pevski empori so tridelne orgle iz 1.pol. 18. stol. Leta 1740 jim je celjski orglar Janeček dodal pedal. Leta 1994 so bile obnovljene pod vodstvom Restavratorskega centra iz Ljubljane. Orgle imajo sedaj 14 registrov.


Razen vsega naštetega hrani cerkev tudi več zaobljubnih podob, med katerimi so najstarejše: iz leta 1680 (ženi se je spotaknil konj in pada v prepad), 1691 (bolnica v bolniški postelji se priporoča Mariji), 1696 ( klečeča žena), 1779 (prebivalci Župeče vasi v župniji sv.Lovrenca prihajajo na Sv.gore v procesiji po pomoč zoper živinsko kugo). Slika je zanimiva zaradi noš, oblike hiš in samih Sv. gor. Tukaj vidimo med Boštjanovo in Lurško kapelo še en manjši objekt, verjetno kapelico, ki pa je danes ni več. Slika je bila restavrirana leta 1979 in visi sedaj nad portalom v zakristijo. Ena izmed votivnih podob se nahaja v Posavskem muzeju Brežice.


Na vsaki strani vrat je po en kropilnik in oba nosita letnico 1652.


V Marijini cerkvi sta tudi dve kripti. Prva je pod velikim oltarjem in je nastala ob pozidavi današnjega prezbiterija, druga pa je v bližini prestola Matere Božje.


Cerkev je imela nekoč 3 zvonove, a je dva (srednjega in manjšega) leta 1917 pobrala vojska. Leta 1924 je bil potegnjen v zvonik nov zvon s podobo Matere Božje dobrega sveta. Že leta 1969 so cerkveni zvonik prekrili z bakreno pločevino. Leta 1982 sta bila na cerkvi zamenjana celotno ostrešje in kritina. (Nova streha nosi okrog 20.000 opek.) Leta 1990 so zaradi preprečevanja vlomov namestili varnostne naprave.


Vir: https://svetegore.si/mati-bozja/
HTMLText_C583FC4E_E4B6_FE09_41CA_33280FFA7C1B_mobile.html =
Kolarjeva domačija na Trebčah je neločljivo povezana z nekdanjim jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom Titom. Kot domovanje njegove najljubše tete Ane Kolar je bila prizorišče njegovih obiskov in tudi sestankov pred drugo svetovno vojno, po njej pa predvsem kraj obiskov sestrični Ani Kostanjšek.


Domačijo predstavlja sklop treh objektov: rekonstruirana lesena hiša s slamnato streho, manjša stanovanjska hiša iz leta 1927 in senik na drugi strani reke Bistrice.


Ob Kolarjevi domačiji je v opuščenem rokavu reke Bistrice urejen ribnik, ki je v spomladanskih dneh daleč naokoli najpomembnejše mrestišče za številne dvoživke. V spomladanskem času je cesta postala črna točka za te male živalce, zato so bile postavljene nizke pregrade, ki jim preprečijo prehod.


Vsako leto se lahko udeležite prenosa dvoživk na drugo stran ceste.


Vir: https://izleti.turisticna-zveza.si/seznam/61
HTMLText_D5CE7535_86B3_71CE_41C8_548AD2C1F7F1_mobile.html =
Kravaričevo domačijo sestavljajo lesena, s slamo krita hiša, stara več kot 200 let, obnovljena, z ohranjeno črno kuhinjo, skedenj (ahker), ki je prav tako pokrit s slamo, ter lesen svinjak s straniščem.


V hiši gre za klasično razporeditev: skozi vrata vstopimo v kvadratno vežo in od tam v vse tri preostale prostore: v črno kuhinjo pred nami, v desno »hišo«, ki je služila kot spalnica ter v levo »hišo«, ki je služila kot kuhinja in dnevni bivalni prostor, od tam pa v »štiblc«. Notranjost hiše z eksponati je dobro ohranjena.


V bližini hiše stojita kapelica in lesena skulptura. Kapelica je posvečena Mariji dobrega srca, postavila pa sta jo Neža in Jožef Kravarič leta 1909. Lesena skulptura za hišo predstavlja Kravaričevega strica in jo je leta 2003 izdelal Franci Černelč."
HTMLText_D06F3AF8_86B7_9046_41C4_1567D67E7591_mobile.html =
Na Trebčah ob Kolarjevi domačiji se razprostira manjši ribnik, ki so ga uredili sočasno z izgradnjo nove ceste med Podsredo in Bistrico ob Sotli. Tok reke Bistrice je bil preemeščen južneje, opuščeni rokav reke so umetno zajeli. V ribnik se steka potok Perišče, na vzhodnem delu ribnika je urejen umeten odtok v Bistrico. Voda v ribniku ni globoka, pretok je močan.


Zaradi slabe raslojenosti temperature vode so v ribniku primerni pogoji za razraščanje rastlinskega sveta ter bivanje živali. Vsako leto se v zgodnjih spomladanskih dnevih v ribnik vračajo dvoživke in tu odlagajo svoje mreste, med njimi sekulja, navadna krastača, rosnica, planinski pupek.


Ribnik je skozi celo leto priljubljena točka za ribarenje.
HTMLText_D041F965_864D_904E_41B4_ACC61667E1AB_mobile.html =
Neznane in skrivnostne so podzemeljske poti vodnih kapljic, preden pridejo na dan kot izvir Trebčice. Zbirajo se v velikem poroznem pokrovu litotamnijskega apnenca, ki gradi Križan Vrh in Dekmanco, stik z neprepustno podlago peščenega laporja pa jim onemogoča nadaljevanje poti v notranjost zemlje. Stalni izvir je skozi tisočletja izdolbel kratko sotesko, nad katero se dviguje okoli 30m visoka, bleščeča bela stena litotamnijskega apnenca. Veter, voda, sonce in zmrzal ne dopuščajo, da bi se stena odela v zelenje, pač pa jo intenzivno drobijo v grušč, ki zasipa pobočje in okolico izvira.


Najbolj pisanih barv je soteska in ravnica pred njo spomladi, ko zacvetijo zvončki, pasje čebulice, vraničniki in pljučniki. V poletnem času je blagodejna in osvežujoča vlaga ujeta v na gosto vznikle in razbohotene liste repuha ter do tal segajoče veje starih vrb. Cvetenje ob izviru zaključujejo jesenski podleski, ki z nežnimi pastelnimi barvami cvetov pripravljajo naravo na zimski počitek.


V gosti podrasti in zavetju kamnitega nasipa si najdejo svoj življenjski prostor belouške, kobranke in krastače, živali, ki jih je v drugih okoljih zaradi človekovega vpliva čedalje manj.


Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli, marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst
HTMLText_C59A31EB_E48E_E60F_41D6_666B16D4EF7B_mobile.html =
Veliko vrednost območju daje panonska reka Sotla, ki s svojim meandrastim tokom zaokružuje slovensko državno mejo. Pod vasjo Kunšperk je reka v dolžini 1,5 km zarezala dolomitno prebojno sotesko Zelenjak, zavarovano kot naravni spomenik.


Tako je reka s svojim tokom prečno prerezala skrajni vzhodni del hribovja Orlice. Okoliška pobočja Kunšperka na slovenski in Csargradskega brda na hrvaški strani so strma in gozdnata, na njih pa se nahajajo skalni osamelci ter odlično ohranjena naravna vegetacija.


Soteska s svojo živo in neživo naravo velja za izredno naravovarstveno zanimiv prostor.
HTMLText_E78E662E_8654_B3DA_41D2_168948F9E0C0_mobile.html =
Z gozgovi poraščena vzpetina proti Kušperski gori kaže mnogo sledi pestrega naravnega oblikovanja površja, ki ga pokriva več skalnih osamelcev. Večje in pogleda vredno je skalno okno.


Zaradi oblike in prostoranahajanja je poimenovano kar Kunšpersko okno. Skozi Kunšpersko okno se odpira pogled na Orešje na Bizeljskem in Hrvaško zagorje.


To naravno in teško dostopno okno je spomladanskem in poletnem času domovanje za različne majhne živalske vrste.
HTMLText_E3171EC2_F92D_B652_41C6_94690A4ED4FF_mobile.html =
Na Kunšperski gori v Boštnarjevem bregu stoji zanimiv skalnat sklad Ajdovska baba. Bila je velikanka, ki je v naročju nosila otroka, na glavi pa sedemstolitrsko vedro vode. Coprnice so ji povedale naj se ne obrača in bo dobila moža nazaj. Po močnem hrupu se obrnila in tako za vekomaj okamnela. Še danes se coprnice zbirajo na križišču ob Ajdovski babi.
HTMLText_FA2E8889_E49E_660B_41C3_A9AECC706DD9_mobile.html =
Grad Kunšperk leži na ozemlju, ki ga je posedovala Ema Krška (Breže-Selška). Leta 1042 ga je predala ženskemu benediktinskemu samostanu v Krki na Koroškem, nato pa je leta 1071 prešel v posest krške škofije.


Prvotni kunšperški grad je tedaj že stal na tem območju, zgrajen pa je bil predvsem v obrambne namene. Z lego tik nad Sotlo je obvladoval hrvaško Zagorje kot nasprotni par hrvaškemu Cesargradu. V virih se omenja šele v 12. stoletju, ko ga je dal krški škof Henrik porušiti zaradi spora z Otonom Herneškim glede prilaščanja krških posesti. Ko sta se Henrik in Oton pomirila, so grad znova pozidali. Kot posestniki gradu se v naslednjih letih omenjajo kunšperški vitezi. Moč kunšperških vitezov je po letu 1300 upadala, njihova posest se je začela drobiti. Kot lastniki gradu se nato omenjajo Celjski grofi, po njihovem padcu Habsburžani, v 16. stoletju rodbina Tattenbach, ki je posedovala obe gospoščini, Bizeljsko in Kunšperk. Sedež kunšperške gospoščine so prenesli na Bizeljsko in jo od tam upravljali. Zadnji se kot lastniki omenjajo Windischgrätzi.


Kunšperški grad je danes v razvalinah. Od nekdaj številnih različnih objektov se je ohranil mogočni romanski bergfrid – obrambni stolp, del obzidja ter grajska kapela.


Vir: https://kozjanski-park.si/strokovni-del/kultura/gradovi/
HTMLText_F4BF1528_EE97_AB28_41E4_38E3F38DEDAF_mobile.html =
Soteska izrazito sredogorske reke Bistrice med Trebčami in Zagajem v dolžini okoli 3 km je najslikovitejša in najbolj ohranjena rečna soteska v vzhodni Sloveniji in nam skozi odlično ohranjen del rečnega ekosistema kaže sledi tisočletnega delovanja narave.


Reka je večji del svoje struge vrezala v triasne kamenine, obsežnejši prodni nanosi v strugi pa pričajo o njenem hudourniškem značaju. Slovi po raznolikih vodnih prizorih, bistri vodi in pestrem menjavanju širših in ožjih dolinskih delov.


Pestros soteske dopolnjuje živa narava. V soteski uspevajo nekatere manj znane in rastlinske vrste: kranjska lilija, rumenkasti luk, srhkodlakavi natreskovec, gladnica, bodeča lobodika. Zanimljivosti živalskega sveta so gamsi, ujede, divji prašiči, dvoživke ter številni kačji pastirji.
HTMLText_F7628814_EE92_58F8_41D1_3D9D58E94269_mobile.html =
Tik hrvaške meje, v vasi Ples, stoji podružnica sv. Križa, od koder se odpira čudovit razgled po Obsotelju in Hrvaškem Zagorju. Cerkvena stavba iz l.1607 (letnica na prekladi stranskega portala) ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen obokan prezbiterij. Pozneje, morda še v 18. stol., so obokali ladjo, med leti 1877-80 so prizidali zvonik, podaljšali ladjo, povečali zakristijo. Zanimiv je mali zvon z napisom Hans Horn me fecit anno 1598. Velik oltar tabernakljatega tipa z veliko deizisno skupino iz okrog 1860 je podobarski izdelek, enako oltar sv. Urbana (okrog 1877-80) in prižnica. Orgle so iz leta 1883.


V letu 1995 je cerkev doživela nekaj obnovitvenih del (drenaža, ometi, pleskanje, na novo prekrit zvonik), v letu 2000 pa dobila še novi tlak v cerkvi. Cerkev Sv. Križa na Vini gori velja za eno najlepših razglednih točk v naši občini.
Vir: Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov, Seminarska naloga Občina Bistrica ob Sotli, marec 2007, izdelale: Petra Misja, Nina Lojen, Tjaša Kunst
HTMLText_FEA827D9_E778_485E_41E1_C790C65FDC54_mobile.html =
V dolini je na platoju, ki je s treh strani obdan z obzidjem in predstavlja ostanek nekoč utrjenega tabora, farna cerkev sv. Petra. Prvič se omenja leta 1275. Najstarejša sestavina cerkve je njena ladja, ki je v osnovi še predromanska. Ta ladja je bila nižja od današnje in je imela pravokoten prezbiterij. V 14. ali 15. stol. so jo povišali za približno 2 metra in jo znotraj rebrasto obokali, podrli stari pravokotni kor in namesto njega pozidali tristrano sklenjeni prezbiterij. Leta 1654 so ji prizidali zvonik. Kasneje so jo barokizirali, zamenjali njen gotski obok z baročnim in prizidali obe kapeli.


V začetku 19. stol. je bila že v tako slabem stanju, da so iz nje morali odnesti cerkveno posodje. Leta 1835 so jo popravili, da so jo spet lahko uporabljali; v letih 1837 in 1838 pa so jo prebarvali in olepšali. Ob koncu 19. stol. se je pojavila težnja po zgraditvi nove, večje župnijske cerkve. Za njeno zgraditev je bila kasneje osnovana “Cerkvena družba za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Petru pod Sv. Gorami”. Še leta 1914 so se prepirali, kje bi nova cerkev stala in kateremu svetniku bi bila posvečena. Ves denar, ki ga je ta družba zbrala, so namenili za nove zvonove leta 1924. Okrog leta 1880 so cerkev regotizirali. Leta 1968 so obnovili fasado; leta 1970 so v cerkev na novo napeljali električno napeljavo in postavili novo oltarno menzo. Pri tem so odstranili neogotski oltar A. Pavliča iz leta 1884.


Današnja cerkev ima kratko podolžno ladjo, h kateri se na vzhodni strani prislanja prezbiterij z gotskimi okni. Na zahodni strani je k stavbi prizidan zvonik z baročno kapo, ki so mu zamenjali pločevinasto kritino leta 1988. Leta 1994 so potegnili v zvonik nove zvonove.


Vir: https://svetegore.si/zupnije/sv-peter/
HTMLText_F5A99A49_EE92_D968_41CC_42D0B18F97D0_mobile.html =
Še nekaj metrov naprej po hribu navzdol je ob edinem izviru pitne vode postavljena kapela Božja noga, ki se v virih omenja v 18. stol. Staro kapelo so podrli leta 1939, ter leta 1940 začeli graditi malo niže novo po načrtih ing. Simona Kregarja iz Ljubljane.


Tu so takrat uredili pipe za romarje in sejmarje in tudi korito za napajanje živine. Leta 1980 so kapeli popravili streho in uredili cesto.


Viri: https://svetegore.si/bozja-noga/
HTMLText_F5A99A49_EE92_D968_41CC_42D0B18F97D0.html =
Še nekaj metrov naprej po hribu navzdol je ob edinem izviru pitne vode postavljena kapela Božja noga, ki se v virih omenja v 18. stol. Staro kapelo so podrli leta 1939, ter leta 1940 začeli graditi malo niže novo po načrtih ing. Simona Kregarja iz Ljubljane.


Tu so takrat uredili pipe za romarje in sejmarje in tudi korito za napajanje živine. Leta 1980 so kapeli popravili streho in uredili cesto.


Viri: https://svetegore.si/bozja-noga/
HTMLText_D5CF9534_86B3_71CE_41D8_C5C87785A390.html =
KRAVARIČEVA
DOMAČIJA
HTMLText_D2B41C31_86B5_77C6_41DB_FC30ED5FA62D.html =
KRAŠKI
IZVIR 'DAVJEK'
HTMLText_D06C1AF4_86B7_904E_41E1_4857BF97BD92.html =
RIBNIK
TREBČE
HTMLText_C5838C4A_E4B6_FE09_41A1_D772598C2AF4.html =
RIBNIK
TREBČE
HTMLText_E78C7629_8654_B3C6_41E0_785935A22175.html =
SKALNO
OKNO
HTMLText_C59A81E6_E48E_E639_41D0_412B671556E4.html =
SOTESKA
ZELENJAK
HTMLText_F6CE22B6_EE91_A938_41E7_89E45043F92A.html =
SVETE GORE
HTMLText_E3147EBF_F92D_B632_41DD_E079C799ABCD.html =
AJDOVSKA
BABA


HTMLText_E3E35DCE_F93C_9A52_41BF_E3D3308C0DF6.html =
RAZVALINE
GRADU KUNŠPERK
HTMLText_F4B88526_EE97_A8D8_41E3_AFC92586B98F.html =
SOTESKA
REKE BISTRICE "PRIŠJEK"
HTMLText_D5CF9534_86B3_71CE_41D8_C5C87785A390_mobile.html =
KRAVARIČEVA
DOMAČIJA
HTMLText_D2B41C31_86B5_77C6_41DB_FC30ED5FA62D_mobile.html =
KRAŠKI
IZVIR 'DAVJEK'
HTMLText_D06C1AF4_86B7_904E_41E1_4857BF97BD92_mobile.html =
RIBNIK
TREBČE
HTMLText_C5838C4A_E4B6_FE09_41A1_D772598C2AF4_mobile.html =
RIBNIK
TREBČE
HTMLText_E78C7629_8654_B3C6_41E0_785935A22175_mobile.html =
SKALNO
OKNO
HTMLText_C59A81E6_E48E_E639_41D0_412B671556E4_mobile.html =
SOTESKA
ZELENJAK
HTMLText_E3147EBF_F92D_B632_41DD_E079C799ABCD_mobile.html =
AJDOVSKA
BABA


HTMLText_E3E35DCE_F93C_9A52_41BF_E3D3308C0DF6_mobile.html =
RAZVALINE
GRADU KUNŠPERK
HTMLText_F4B88526_EE97_A8D8_41E3_AFC92586B98F_mobile.html =
SOTESKA
REKE BISTRICE "PRIŠJEK"
HTMLText_D0407961_864D_9046_41E0_6AFA468B32CA.html =
IZVIR
TREBČICE
HTMLText_F7609812_EE92_58F8_41DB_3F2A2A042076.html =
CERKEV
SVETEGA KRIŽA
HTMLText_30FC1228_00A9_0D1C_4190_94D2DF0FAC45.html =
CERKEV
SVETEGA PETRA
HTMLText_F5A8EA45_EE92_D958_41E0_1D5C3F8DE888.html =
KAPELA
BOŽJA NOGA
HTMLText_06D205B8_7050_9CC3_41C6_DD5DC9CA0668.html =
KAPELA
SV. JURIJA
HTMLText_079E3A76_7057_F44F_41B1_4DC00AB30B58.html =
KAPELA
SV. MARTINA
HTMLText_045934FF_7050_FC3D_41C7_606FCDEBDDB4.html =
KAPELA LURŠKE
MATERE BOŽJE
HTMLText_FD362553_7070_7C45_419F_B5E5FBF110DA.html =
KAPELA SV. BOŠTJANA IN
FABIJANA
HTMLText_0507E07A_7050_9447_41D9_9EAB880E8F9C.html =
MARIJINA
CERKEV
HTMLText_F6CC9134_EE96_AB38_41DB_B022D301DC3E.html =
RAZVALINE CERKVE
SVETE MARJETE
HTMLText_D0407961_864D_9046_41E0_6AFA468B32CA_mobile.html =
IZVIR
TREBČICE
HTMLText_F7609812_EE92_58F8_41DB_3F2A2A042076_mobile.html =
CERKEV
SVETEGA KRIŽA
HTMLText_30FC1228_00A9_0D1C_4190_94D2DF0FAC45_mobile.html =
CERKEV
SVETEGA PETRA
HTMLText_F5A8EA45_EE92_D958_41E0_1D5C3F8DE888_mobile.html =
KAPELA
BOŽJA NOGA
HTMLText_F6CC9134_EE96_AB38_41DB_B022D301DC3E_mobile.html =
RAZVALINE CERKVE
SVETE MARJETE
HTMLText_F6CE22B6_EE91_A938_41E7_89E45043F92A_mobile.html =
SVETE
GORE
HTMLText_06D205B8_7050_9CC3_41C6_DD5DC9CA0668_mobile.html =
KAPELA
SV. JURIJA
HTMLText_079E3A76_7057_F44F_41B1_4DC00AB30B58_mobile.html =
KAPELA
SV. MARTINA
HTMLText_045934FF_7050_FC3D_41C7_606FCDEBDDB4_mobile.html =
KAPELA LURŠKE
MATERE BOŽJE
HTMLText_FD362553_7070_7C45_419F_B5E5FBF110DA_mobile.html =
KAPELA SV. BOŠTJANA IN
FABIJANA
HTMLText_0507E07A_7050_9447_41D9_9EAB880E8F9C_mobile.html =
MARIJINA
CERKEV
HTMLText_9ABE7EE7_A086_CF16_41E3_E696EBB76AE7.html =
{{title}}


HTMLText_CA926AD4_E55C_6085_41E4_2BF3728A0F1B.html =
{{subtitle}}



### Tooltip IconButton_A2AE0A9D_ED4B_26B2_41A7_91D80B3F50E7.toolTip = MENI IconButton_A2AE0A9D_ED4B_26B2_41A7_91D80B3F50E7_mobile.toolTip = MENU Button_26FF2E3F_AA52_A032_41E4_E77534DF36CA.toolTip = IZKLOP / VKLOP ZVOKA Button_0076889C_EC8A_2609_41D7_9C5CD1307657.toolTip = IZKLOP / VKLOP ZVOČNEGA AMBIENTA IconButton_ABFB31C6_9FBF_2D81_41C2_2A8838EEB8BD.toolTip = Info IconButton_AE88D096_9FB1_6B81_41DD_A3C35EEAAB4C_mobile.toolTip = NAPREJ IconButton_AE88D096_9FB1_6B81_41DD_A3C35EEAAB4C.toolTip = NAPREJ IconButton_F8F57286_E799_C8B2_41E8_61D934D137CF.toolTip = NAZAJ IconButton_ABFB31C6_9FBF_2D81_41C2_2A8838EEB8BD_mobile.toolTip = NAZAJ Container_A8800A27_ECD7_219E_41E5_01E5434D0ABC.toolTip = Naselja v občini Container_EA578566_EFB6_EE39_41EA_4FEE800BDFD4.toolTip = Naselja v občini Button_D2AAE188_FE76_6C7E_41D4_014C025C8F62.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ KOLESARKE POTI Button_D2AAE188_FE76_6C7E_41D4_014C025C8F62_mobile.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ KOLESARKE POTI Button_0076689C_EC8A_2609_41E2_AD46FF811E0C.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ KOLESARKE POTI Button_1846A75C_EF8A_6A09_41E5_BF2B09176FB5_mobile.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ PEŠPOTI Button_26FF2E3F_AA52_A032_41E4_E77534DF36CA_mobile.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ PEŠPOTI Button_B648FB6E_EDDB_666E_41E2_27CF340FB202_mobile.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ PEŠPOTI Button_000AE89B_EC8A_260F_41C6_6B1BEA3BC5C2.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ PEŠPOTI Button_B648FB6E_EDDB_666E_41E2_27CF340FB202.toolTip = PRIKAŽI / SKRIJ PEŠPOTI IconButton_0D3D5821_17DA_931A_41B0_918C7C5FD2EF.toolTip = Pomoč IconButton_3B92FE13_0219_F492_4138_1A1867DC5D8A_mobile.toolTip = VR način IconButton_3B92FE13_0219_F492_4138_1A1867DC5D8A.toolTip = VR način IconButton_8378ADDD_B3E8_F7B2_41BD_DD375FE294EE.toolTip = ZAPRI IconButton_BA21D187_8653_B0CA_4191_D650164AD25B.toolTip = ZAPRI IconButton_045E4501_7050_FDC5_41C5_06F6B0D1959D.toolTip = ZAPRI IconButton_995D63DC_ED49_66B2_41EC_2F415DDC8F86.toolTip = ZAPRI IconButton_96EBA4DC_ECC8_E2B2_41A3_9E37320EEB86.toolTip = ZAPRI IconButton_865F8D90_185F_8D3A_41AB_F4593D48F590.toolTip = ZAPRI IconButton_EAE90C83_EC9B_FEFF_41B1_CD77862CFCCD.toolTip = ZAPRI IconButton_6562FCDF_18DA_9326_41B3_EEA7934430C8.toolTip = ZAPRI IconButton_C71F8D7C_EDB2_5B28_41E0_D95B65D75D9A.toolTip = ZAPRI IconButton_2AC1AAA3_00A9_1D0C_4194_089BD67D40DC.toolTip = ZAPRI IconButton_0BAFFB1F_17DF_F526_41AE_BCB4675EAE72.toolTip = ZAPRI IconButton_995D63DC_ED49_66B2_41EC_2F415DDC8F86_mobile.toolTip = ZAPRI IconButton_6562FCDF_18DA_9326_41B3_EEA7934430C8_mobile.toolTip = ZAPRI IconButton_8378ADDD_B3E8_F7B2_41BD_DD375FE294EE_mobile.toolTip = ZAPRI IconButton_C71F8D7C_EDB2_5B28_41E0_D95B65D75D9A_mobile.toolTip = ZAPRI IconButton_045E4501_7050_FDC5_41C5_06F6B0D1959D_mobile.toolTip = ZAPRI IconButton_865F8D90_185F_8D3A_41AB_F4593D48F590_mobile.toolTip = ZAPRI IconButton_2AC1AAA3_00A9_1D0C_4194_089BD67D40DC_mobile.toolTip = ZAPRI IconButton_A5C9FBE2_ED58_E696_41E9_5986CBA316A0.toolTip = ZAPRI MENI ## Tour ### Description tour.description = Odkrijte Bistrico ob Sotli na sodoben in privlačen način – z virtualnim sprehodom, ki vas popelje skozi najlepše kotičke naše občine. ### Title tour.name = Bistrica ob Sotli - Virtualni Sprehod - 360PANO.SI ## VR Menu ### Text MenuItem_1701DE2B_EF8A_3A0F_41EA_590312FC013C.label = Ajdovska baba - 1 MenuItem_17002E2B_EF8A_3A0F_41E7_BA2C6FA19C4C.label = Ajdovska baba - 2 MenuItem_17006E2B_EF8A_3A0F_41C6_4A44121CB26A.label = Bistrica ob Sotli MenuItem_17010E2B_EF8A_3A0F_41E2_5DC89DC08B49.label = Bistrica ob Sotli - 2 MenuItem_17063E2B_EF8A_3A0F_41B4_21599B8415FD.label = Cerkev sv. Križa - 1 MenuItem_17012E2B_EF8A_3A0F_41E3_290F22D65A0D.label = Cerkev sv. Križa - 2 MenuItem_17015E2B_EF8A_3A0F_41E4_C1B868566058.label = Cerkev sv. Petra MenuItem_17018E2B_EF8A_3A0F_41A0_D924B9276C48.label = Izvir Trebčice - 1 MenuItem_17004E2B_EF8A_3A0F_41D2_8A4DD41EB2BE.label = Izvir Trebčice - 2 MenuItem_17011E2B_EF8A_3A0F_41EA_3BA1A93DCE31.label = Kapela Božja noga, Zagaj MenuItem_1707EE2B_EF8A_3A0F_41E5_20E07ABE033B.label = Kapela Lurške Matere Božje MenuItem_1701FE2B_EF8A_3A0F_41DF_FE114C0384CC.label = Kapela Sv. Martina MenuItem_17066E2B_EF8A_3A0F_41E6_621DECC3F658.label = Kapela sv. Boštjana in Fabijana MenuItem_1701CE2B_EF8A_3A0F_41DC_A60574D4D767.label = Kapela svetega Jurija MenuItem_1707AE2B_EF8A_3A0F_41E5_EAD43C810383.label = Kravaričeva domačija - 1 MenuItem_1706DE2B_EF8A_3A0F_41C6_922F6F8E3883.label = Kravaričeva domačija - 2 MenuItem_17011E2B_EF8A_3A0F_41E5_9F12511435AB.label = Kraški izvir Davjek - 1 MenuItem_17000E2B_EF8A_3A0F_41DF_D10DB3ADE94E.label = Kraški izvir Davjek - 2 MenuItem_1701EE2B_EF8A_3A0F_41ED_2E210BB75F39.label = Kunšperk - 1 MenuItem_1701EE2B_EF8A_3A0F_41A0_2B6C715A3EB7.label = Kunšperk - 2 MenuItem_17017E2B_EF8A_3A0F_41C0_400E8A294182.label = Kunšperska gora - 1 MenuItem_17015E2B_EF8A_3A0F_41CE_A5B6443E070A.label = Kunšperska gora - 2 MenuItem_1707CE2B_EF8A_3A0F_41BA_C4ED719BB76F.label = Kunšperska gora - 3 MenuItem_17064E2B_EF8A_3A0F_41D8_0D3167BBEA9A.label = Kunšperska gora, razgledna točka MenuItem_17013E2B_EF8A_3A0F_41D2_F3F06C8B0CE1.label = Marijina cerkev Menu_173C5D9C_EF8A_3E09_41E7_3322F5429F31.label = Media MenuItem_1707FE2B_EF8A_3A0F_41A3_12A6F5E2E928.label = Pešpot nad Orešjem MenuItem_1700FE2B_EF8A_3A0F_41DF_2B058B8A57B8.label = Razvaline cerkve svete Marjete - 1 MenuItem_17068E2B_EF8A_3A0F_41E7_8FD5D2D61833.label = Razvaline cerkve svete Marjete - 2 MenuItem_1706EE2B_EF8A_3A0F_41BD_737AC3BFCBFC.label = Razvaline gradu Kunšperk - 1 MenuItem_17069E2B_EF8A_3A0F_41D7_E5F9B786DD8C.label = Razvaline gradu Kunšperk - 3 MenuItem_1707DE2B_EF8A_3A0F_41D0_7275BC15BBFD.label = Razvaline gradu Kunšperk - 4 MenuItem_1706AE2B_EF8A_3A0F_41B8_3854BBEE33CA.label = Razvaline gradu Kunšperk - Pešpot MenuItem_17071E2B_EF8A_3A0F_41E8_872AC93DB664.label = Ribnik Trebče - 1 MenuItem_17060E2B_EF8A_3A0F_41E4_9C72CDD94949.label = Ribnik Trebče - 2 MenuItem_17010E2B_EF8A_3A0F_41E5_FE05AF184F35.label = Skalno okno MenuItem_1707BE2B_EF8A_3A0F_41E8_3E7E5234D689.label = Soteska Zelenjak MenuItem_1701CE2B_EF8A_3A0F_41EA_24770746415E.label = Soteska reke Bistrice, Prišjek - 1 MenuItem_17013E2B_EF8A_3A0F_41E3_6A5FB9FEE790.label = Soteska reke Bistrice, Prišjek - 2 MenuItem_17017E2B_EF8A_3A0F_41E3_531FEDE4CEE2.label = Soteska reke Bistrice, Prišjek - 3 MenuItem_17014E2B_EF8A_3A0F_41C3_8CE1655F0034.label = Svete gore - 1 MenuItem_17065E2B_EF8A_3A0F_41A6_474009FACAB6.label = Svete gore - 2 MenuItem_17016E2B_EF8A_3A0F_41A3_145CC212FFF9.label = Velika pečina nad Orešjem - 1 MenuItem_17061E2B_EF8A_3A0F_41E7_6C6C898BB2EB.label = Velika pečina nad Orešjem - 2 MenuItem_1701FE2B_EF8A_3A0F_41E4_488D28860010.label = Velika pečina nad Orešjem - 2