Če vam čas dopušča, ne spreglejte naslednjih zanimivosti v neposredni bližini:
SVETE GORE
Svete gore so znane preko slovenskih meja, njihova okolica pa je vabila vsaj od rimskih časov dalje. Skozi stoletja so Svete gore postale znano in priljubljeno romarsko središče, od leta 2000 tudi s 15 postajami križevega pota, ki so delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Vernike, turiste in ljubitelje cerkvene arhitekture na Svetih gorah pričaka pet sakralnih objektov: osrednja Marijina cerkev – cerkev, posvečena Marijinemu rojstvu in omenjena v listinah že 1257, Lurška kapela, Boštjanova kapela, Jurijeva kapela z oransom in Martinova kapela. Vzpon na Svete gore poplača trud tudi z veličastnim razgledom vse do Pohorja in hrvaškega Zagorja.
SVETI PETER
Do Svetega Petra vas loči le nekaj korakov, saj se ta cerkev, po kateri se je nekoč kraj celo imenoval, nahaja ob glavni cesti v Bistrici ob Sotli. Oglejte si njeno ladjo, ki jo krasi predromanski slog, tristrano sklenjeni prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom ter dve baročni stranski kapeli, ki sta posvečeni svetima Jožefu in Mariji. Vitraji kiparja Franceta Kokalja, reliefni nagrobnik za kugo umrli Janezom Kodričem in baročni križev pot pa bodo pritegnili ljubitelje umetnosti.
SVETI KRIŽ
Na Vini gori, ki se vzpenja nad reko Sotlo, je v vasi Ples podružnična cerkev Sveti Križ. Zgrajena leta 1607 je današnjo podobo pridobila skozi pozidave v 18. in 19. stoletju, v nebo se vzpenja z zvonikom, notranjost pa vabi z velikim oltarjem. Dandanes verniki Sveti Križ obiščejo dvakrat na leto, in sicer na praznik Gospodovega vnebohoda in na zahvalno nedeljo v novembru.
KOLARJEVA DOMAČIJA
Priporočamo, da vas korak ponese tudi v bližnje Trebče, kjer boste spoznali tipično arhitekturo tukajšnje domačije s konca 18. ali začetka 19. stoletja, sestavljajo pa jo štiri ločene stavbe, vsaka s svojo zgodbo in zanimivostmi. Ana Kolar, rojena Javeršek, lastnica domačije, je bila tudi najljubša teta nekdanjega predsednika Josipa Broza Tita in kraj njegovih počitnic, strateških sestankov in družinskih obiskov, kar si lahko ogledate tudi v kratkem filmu na posestvu.
RIBNIK TREBČE
Pod omenjeno Kolarjevo domačijo je pred letom 1972 tekla reka Bistrica. Ob urejanju ceste, ki povezuje Bistrico ob Sotli s krajem Podsreda pa je bil tok reke Bistrice preusmerjen pod vznožje Orlice, s tem pa je pri leseni hiši Kolarjevih nastal opuščen rokav, ki so ga preuredili v ribnik Trebče. Ribnik, v katerega se steka potok Periše (ker se je ob njegovem izviru nahajalo staro perišče) in ki odteka naprej v reko Bistrico, je poln življenja. V dokaj topli vodi uživajo mnoge dvoživke, ribnik pa je tudi priljubljena točka ribičev.
SOTESKA REKE BISTRICE „PRIŠJEK“
Soteska, ki se vije med z rastjem bujnima Trebčami in Zagajem, je dolga približno 3 kilometre in slovi kot ena najbolj ohranjenih rečnih sotesk v Sloveniji. Pred več kot 200 milijoni let je reka tu zarezala svojo strugo, ki jo še danes objemajo strma, gozdnata in skalna pobočja. Čeprav je soteska malo težje dostopna, pa navduši s svojo nedotaknjenostjo: gamsi, ujede, divji prašiči, kačji pastirji, postrvi, raki, kranjska lilija, netreski, srhkodlakavi nestreskovec, bodeča lobodika in mnoge druge zaščitene vrste živalskega in rastlinskega sveta tu najdejo primerno in dragoceno zavetje. Soteska je izjemno krajinsko razgibana in slikovita.
KRAŠKI IZVIR DAVJEK
Možnosti ogleda kraških pojavov je v Obsotelju in Kozjanskem obilo. Če vas žene radovednost, potem se odpeljite v Dekmanco, kjer si lahko ogledate izvir iz srednjega miocena, poimenovan „Davjek“. Srečanje različnih propustnih in neprepustnih kamnin je omogočilo zanimivo kraško delovanje. Potok priteče na površje v plitvo, deset metrov dolgo kotanjo in ima že dokaj visoko temperaturo – kar 16 stopinj Celzija. Pretok potoka skozi leto zaniha, njegovo vodno življenje pa se pretoči naprej v reko Sotlo.
